V Modrem planetu s pomočjo helikopterja in virtualnega laserskega skenerja merijo realne površine, bodisi zemljine bodisi pa bolj specifična področja, kot so stavbe. To so zelo hitre in predvsem zelo natančne meritve, s katerimi se lahko že v pičle pol ure zajame ogromna količina informacij, ki jih fantje nato obdelajo v laboratoriju.

Uporabnost tega dela sega na različna področja, saj lahko s pomočjo informacij, zajetih iz zraka, izdelajo tridimenzionalne holograme objektov ali videopredstavitve s ptičje perspektive ter razrešujejo tudi bolj zapletene probleme, kot so recimo spremembe na nekem terenu, ter tako pomagajo nadzorovati poplavna območja in zemeljske plazove.

Naivni, a svobodni

Devetintridesetletni Ljubljančan Tomaž Izak pravi, da se je za študij geodezije odločil bolj po naključju, saj je imela fakulteta v tistih časih za vse študente na stežaj odprta vrata in sprejemnih izpitov ni bilo.

Sedaj že geodet veteran in hkrati tudi poslovnež saj se je že na prvem delovnem mestu odločil, da gre na svoje, in danes uspešno vodi kar dve organizaciji - poleg Modrega planeta tudi Geo2 , ki ga je kot prvega ustanovil zaradi želje po brezpogojni svobodi. "Zadnjič sem slišal, da ljudje, ki ustanovijo svoje podjetje, to storijo zato, ker so naivni. Res je, jaz sem naiven, a hkrati svoboden - v lastnem podjetju. Mislim, da je to univerzalen podjetniški odgovor," pravi Tomaž Izak.

A Tomaž na Modrem planetu ni sam. Že v Geo2 si je omislil družbo sodelavca Marka, ki se mu je pri uresničevanju njegove vizije pridružil še kot študent. Sedemindvajsetletni Prekmurec se rad spominja teh začetkov: "Med študijem me je poklical Tomaž in me vprašal, ali bi si želel delati v geodetskem podjetju. Rekel sem, da bi z veseljem sprejel delo, ker mi čas dopušča in ker bi mi sodelovanje prineslo nove poglede ter nova znanja o tem, kako je geodezija videti v praksi. Tako se je vse skupaj začelo - na začetku čisto malo, potem pa vse več in več."

Tretji jezdec je Vid Peterman, Markov kolega s fakultete. Ekipi se je pridružil zadnji, vendar je danes njen nepogrešljiv član. Izzivov geodezije v povezavi z novimi tehnologijami se je Vid lotil že v svojem diplomskem delu. Takole pravi: "Za geodezijo sem se odločil zato, ker sem mislil, da bo med študijem malo več matematike in fizike v bolj praktični in lažji obliki, potem pa sem bil zelo razočaran, saj smo imeli fiziko samo v prvem letniku, matematiko le do drugega. Je pa geodezija vseeno zelo zanimiva - še posebno fotogrametrija in pridobivanje geometričnih informacij s slik."

Služba je blagoslov

Po Vidovih besedah je njegova služba pravi blagoslov. Delo z računalniki ga je že od nekdaj zanimalo in v njej je našel srednjo pot med svojimi željami in formalno izobrazbo. Vsi pa se strinjajo, da stopajo po pravi poti, saj so si sami ustvarili delovno okolje, ki jim prinaša popolno zadovoljstvo. "Po treh letih skupnega delovanja smo želeli narediti korak naprej, začeti nekaj novega. Verjetno nas je k temu napeljalo tudi dogajanje na trgu. Želeli smo biti drugačni, zato smo ustanovili Modri planet. Nikoli nam ni dolgčas in vsi mislimo, da opravljamo zelo zanimiv poklic - razvijamo nove tehnologije in vsak dan so pred nami novi izzivi, ki jih z veseljem premagujemo."

Osnova njihovega dela je sicer geodezija, vendar je njihov tehnološko dovršen pristop k meritvam uporaben še na številnih drugih področjih. Največ takih priložnosti za uporabo njihove programske in strojene opreme so fantje našli v medicini, kjer so vizualizacije delov telesa in organov zelo pomembne. Te izzive prepuščajo presoji strokovnjakov na drugih področjih in za zdaj po Markovih besedah ostajajo zvesti svoji stroki, kjer so si že postavili trdne temelje. "Iščemo pa vlagatelja, ki bi nam omogočil nadaljnji razvoj. Veliko časa namreč porabimo na terenu in na letih z našim helikopterjem, vendar bi ta čas lahko posvetili nadgradnji in razvoju programske opreme. Zdaj moramo delati za to, da krijemo sprotne stroške, idealno pa bi bilo, ko bi imeli dovolj sredstev, da bi se lahko midva z Vidom posvetila izključno razvoju.

Hitrost, s katero potujemo v Modrem planetu, bi bila tedaj bistveno večja," pravi Marko Mesarič.