Peter Horvat je v intervjuju za Delo povedal, da se na ministrstvu za infrastrukturo in prostor ter ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dogovarjajo za sestanek, da bi preverili, kakšno je stališče novih odgovornih do tega vprašanja. Kot pravi, je država razpis novih koncesij za avtobusne prevoznike prestavila na konec leta, kar pomeni, da bo objavljen letos, nova koncesijska območja pa bodo veljala od prvega januarja prihodnje leto. Tako je Ljubljana žal znova razdeljena na pet območij. Prej je bila na tri, kar je pomenilo tri vozovnice, zdaj pa že pet. Povedal je, da so na tem področju malo obupali, zato ločeno od države, vendar v sodelovanju s primestnimi občinami, pripravljajo vloge za nova podaljšanja prog. Podaljšali jih bodo do Iške vasi, Polhovega Gradca, Dobrove, Horjula, iz Zgornjih Pirnič do Medvod, Vodic in poslovnega centra Komende, Domžal. Kot je za časnik povedal, se bodo skušali z državo dogovoriti, da jim da pozitivno mnenje. Tudi predstavniki medkrajevnih prevoznikov so prišli do njih z željo, da se povežejo v sistem urbane, tako bi integrirali vozovnice.
Za projekt integracije bo šlo šest milijonov evrov
Direktorju LLP se zdi sporno, da se država ukvarja z vsakim prevoznikom posebej in od njih dobiva soglasja. Zdaj jih je približno 45; za večino mest to sicer ni težava, saj en kraj pokriva en prevoznik. Vsi ti vozijo v glavno mesto, ki ga je država razdelila na pet območij, česar pa ni povezala z lokalnim prevoznikom, LPP. Izpostavil je, da nameravajo zdaj porabiti šest milijonov evrov za projekt integracije. Za ta denar bi lahko z enotno vozovnico opremili vse avtobuse v Sloveniji.
V intervjuju za Delo je opozoril, da so izkušnje s podaljšanjem proge 19I, ki vozi na Ig, dobre. Kot pravi, imajo na tej progi toliko potnikov, da tam vozijo zgibniki, poleg tega ižanski župan celo želi, da jo podaljšamo do Iške vasi, tako da prebivalcem Tomišlja in Iške vasi ne bi bilo treba prestopati na Igu.
O rentabilnosti podaljšanih prog je Horvat meni, da če bi izhajali iz tega, bi morali ves javni prevoz takoj ukiniti. Za Delo je povedal, da je devetnajstica v minusu, tudi zato, ker tam vozijo zgibniki, cena vozovnice pa je nizka. Prepričan pa je, da se jim bo na dolgi rok izplačalo, zlasti če seštejemo državno in občinsko subvencijo ter prihodek od vozovnic.
Zelo slabega odziva na podražitve vozovnic ni bilo
O finančnem stanju LPP je direktor LLP povedal, da so preteklo leto skupaj s podjetjem Bus končali z nekaj več kot osmimi milijoni evrov izgube. Gre za tri milijone manj, kot so načrtovali pred tremi leti. In to kljub temu, da so stroški zavarovanja narasli za štiristo, stroški goriva za osemsto, stroški dela pa za petsto tisoč evrov. Po njegovem mnenju je dobrih osem milijonov izgube, samo glede na stalne spremembe cen goriva, razmeroma dober poslovni rezultat.
Peter Horvat je za časnik ocenil, da če letos ne bo dodatnega denarja iz subvencij za šolske vozovnice, v tem letu pričakujejo 2,5 milijona izgube. Povedal je, da se šolske vozovnice v glavnem mestu tudi zaradi subvencij doslej niso dražile, subvencioniranje pa naj bi se začelo septembra. Če se to ne bo zgodilo, bo ljubljanski potniški promet moral ceno šolskih vozovnic dvigniti.
Na vprašanje, kako se občani odzivajo na nedavne podražitve vozovnic, je Horvat za Delo povedal, da zelo slabega odziva ni bilo. Januarja so našteli 4,8 odstotka manj potnikov, a je bilo takrat zelo lepo vreme, tako da so šli ljudje raje peš ali s kolesom. Isti mesec so prodali za 9,88 odstotka več šolskih, 36,6 odstotka več splošnih in 13,1 odstotka več upokojenskih vozovnic, kar je odličen rezultat. Trenutno je v obtoku okoli deset tisoč splošnih vozovnic, pred podražitvami jih je bilo zgolj šest tisoč.
Če bodo stroški goriva še rasli, bo treba vozovnice spet podražiti
Če bodo stroški goriva še naprej rasli, drugih rezerv pa ni, se Horvat glede cene 1,2 evra boji, da bo treba vozovnice znova podražiti ali pa jo subvencionirati. Ne pri šolskih splošnih in ne pri upokojenskih mesečnih vozovnicah, ampak pri vrednostnih. Po njegovem mnenju je cena 1,2 evra že vrhnja točka, ki si jo lahko še privoščijo. Če bo ta cena prihodnje leto zaradi milijona evrov stroškov z gorivom višja, bi bilo treba uvesti dvodnevno ali tridnevno vozovnico. Direktor LLP se boji, da bi tu izgubljali občasne potnike, ki pa jih ni malo. Upa pa, da nikoli več ne bodo predlagali, da bi ceno vrednostne vozovnice povišali za polovico.
Horvat je še povedal, da če bi jim zdaj kdo predlagal, naj dvignejo ceno na 1,3 evra, se nikakor ne bi strinjal. Na ta način bi lahko izgubili celo dvajset, trideset odstotkov prevoza. Kot pravi, upokojenci morajo za 20 evrov dobiti mesečno vozovnico. "Realno ne moremo pričakovati, da bo mesto subvencioniralo javni prevoz s 15 milijoni evrov, bo pa treba nekako najti tistih deset milijonov. In ne samo na občini. Država letno nameni sto milijonov za javni prevoz in od tega LPP ne prejme niti evra. Zatika se celo pri subvencioniranju šolskih vozovnic. Nujno potrebujemo jasno strateško odločitev države o razvoju javnega prevoza v Sloveniji", je za Delo povedal direktor LLP Peter Horvat.
