Vladni predlogi so sicer razdeljeni na tri sklope - notranje varčevanje, prilagoditve delovanja javnega sektorja in prilagoditve pri različnih državnih programih in politikah. S prilagoditvami delovanja javnega sektorja, med katere spada tudi znižanje plač v celotnem javnem sektorju za 15 odstotkov do konca leta z možnostjo hitrejše odprave plačnih nesorazmerij, naj bi letos privarčevali dobra 402 milijona evrov, prihodnje leto pa 408 milijonov evrov.

Semolič: Načrtovani ukrepi vlade gredo v napačno smer

Ukrepi, ki jih načrtuje vlada, gredo v napačno smer, saj temeljijo predvsem na varčevanju, je za STA povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Meni, da bi bilo treba več storiti na prihodkovni strani proračuna. Zagotovil je, da bodo - kljub časovnemu pritisku - nadaljevali s socialnim dialogom.

Semolič se zaveda, da so nekateri varčevalni ukrepi potrebni, a morajo biti razumni. "Nekateri ukrepi iz tega paketa so škodljivi, ker bodo prizadeli tiste skupine ljudi, ki bi jih morali zaščititi - upokojence, delavce, brezposelne in mlade," je v odzivu na izhodišča za uravnoteženje javnih financ povedal Semolič.

Pravi poudarki bi morali biti na prihodkovni strani proračuna. "Ta tema je potisnjena na obrobje in tukaj mislim, da je ena od napak tega paketa. Potrebno je storiti več za večje prilive, kajti potem bodo problemi, ki izvirajo iz proračunskih postavk, mnogo manjši," je prepričan.

Tukaj bi morala vlada prisluhniti tudi predlogom sindikatov, je povedal Semolič in predlagal, da bi bolj obdavčili bogate. "V večini evropskih držav so na krizo odgovorili tudi z večjo obremenitvijo bogatih, ne pa revnih. Seveda, politiki praviloma to skupino žal zaščitijo s 101 izgovorom," je dejal.

Opozoril je tudi, da je treba čim prej sanirati bančni sistem. "Zaradi nedelovanja bank v tistem delu, ko bi morale pomagati realnemu sektorju, prihaja do gospodarskih zastojev, tudi do propada nekaterih podjetij," je spomnil.

Nekateri ukrepi, ki jih načrtuje vlada, so po mnenju Semoliča primerni za sprejem, o mnogih bodo morali še razpravljati, nekateri pa so žal tudi takšni, "s katerimi se absolutno ne moremo strinjati", je povedal. Kot primer je navedel poseg v pokojninske in starševske dodatke, znižanje odpravnin ...

Tajnikar: Vlada mora potegniti tudi poteze za krepitev gospodarske rasti, Antauer: Gospodarstvu je treba pomagati, ne krčiti investicij

Sindikat policistov: Načrt vlade za nižanje plač v javnem sektorju skrajno nespameten

Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič je načrt vlade za nižanje plač v javnem sektorju za 15 odstotkov v okviru varčevalnih ukrepov označil kot "skrajno nespametnega". Kot je dejal, nihče v sindikatu policistov nima mandata za podpis pod take varčevalne ukrepe.

Petrovič je poudaril, da so bili v sindikatu vedno pripravljeni iskati rešitve za ublažitev krize, s katerimi bi na njihovem področju lahko prihranili nekaj milijonov evrov. Vendar pa bo znižanje plač za 15 odstotkov povzročilo organiziran ali spontan upor, vlada pa da bo s takimi potezami ogrozila splošno varnost v državi. "Takrat pa naj ne kličejo na pomoč policistov", je dodal Petrovič.

Kot je pojasnil, imajo policisti tudi po 700 ali 800 evrov plače, nekateri strokovno tehnični delavci pa celo pod 500 evri. Zato bi tolikšno enostransko znižanje plač po Petrovičevih besedah bilo v nasprotju z ustavo, ki govori, da je Slovenija socialna država. Prav tako pa bi kršili zakon, saj bi plače lahko padle tudi pod mejo minimalne plače, je še dejal Petrovič.

Če bi se takšen ukrep v uresničil, bi to po Petrovičevi oceni pomenilo, da bi morali javni uslužbenci iskati alternativne vire za preživetje. "Žal to pomeni tudi povišano stopnjo nevarnosti za korupcijo celotne državne uprave", je povedal in dodal, da tudi javni uslužbenci s potrošnjo omogočajo delovanje gospodarstva.

Po njegovih besedah mora vlada najprej rezati pri sebi in elitah. Ob tem se je vprašal, ali vlada ne čuti pulza med zaposlenimi v javnem sektorju, s takimi rešitvami pa da očitno kaže na to, da si želi "z enostranskimi potezami zanetiti socialne nemire".

Posedi: S predlaganimi ukrepi vlade ne bomo dosegli ponovnega zagona gospodarstva

S predlaganimi ukrepi vlade ne bomo dosegli želenega cilja, torej ponovnega zagona gospodarstva, je dejal predsednik sindikata Pergam Janez Posedi. Po njegovem problem ni v deficitu, temveč v tem, da ni vizije za razvoj gospodarstva. Vse pametne države to rešujejo skozi inflacijo in ne z ukrepi, ki najbolj prizadenejo revne sloje, meni.

Ukrep znižanja višine nadomestila za brezposelne je po mnenju Posedija "skrajno neprimeren, v kolikor vlada ne pride z resnim gospodarskim programom", ki bo ljudem, ki ostajajo brez služb, omogočil ponovno zaposlitev. S tem ukrepom pa vlada vali krivdo za posledice neučinkovite gospodarske politike zadnjih let nad ljudi, ki ostajajo brez službe, pojasnjuje.

Eden od predlogov vlade je tudi izločitev nadomestila za zadržanost od dela v času brezposelnosti iz zdravstvene blagajne. Posedi sicer pravi, da te problematike ne pozna tako natančno, a po njegovih podatkih "zadeva meri na kronične bolnike" in zna biti zahtevna za usklajevanje.

Posedi je o ukrepu znižanja letnega dodatka za upokojence, ki bi sicer za pokojnine do 414 evrov ostal enak, za pokojnine nad 622 evrov pa bi ga vlada ukinila, dejal, da bi se ga dalo razumeti, če bi bila meja za ukinitev letnega dodatka višja, denimo 1500 evrov. Upokojenci s 600 evri pokojnine pa so za vlado "že neki bogataši", a po mnenju Posedija že ta znesek pokojnin sploh ni tako visok.

Prenos dela kritja zdravstvenih storitev na dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa se Posediju zdi "nekoliko nerazumljiv" ukrep. Glede na napovedano zdravstveno reformo naj bi se namreč dodatno zdravstveno zavarovanje vključilo v osnovnega, zato gre po njegovih ocenah pri tem ukrepu za "neko bolj navidezno, začasno pretakanje". To pa po njegovem "ne pomeni nič dobrega", ker če bi se v prihodnje reforma na tem področju res zgodila, bi zavarovanci ostali na nižji košarici, slovenska zdravstvena košarica pa "ni tako bogata, kot nam razlagajo", je povedal Posedi.

"Brez dodatnih virov reševanje ni možno, ker se bo začela vrteti negativna spirala in bo šlo navzdol," je še dejal Posedi. Če bi imeli vizijo za razvoj gospodarstva, bi po njegovem imeli tudi gospodarsko rast.

Štrukelj o ukrepih vlade: Gre za izzivanje socialnega konflikta

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj je napovedano znižanje plač javnim uslužbencem za 15 odstotkov, ki ga za uravnoteženje javnih financ predvideva vlada, označil za nesprejemljivo. Kot je dejal, bodo v konfederaciji sindikatov v začetku prihodnjega tedna sklicali izredno sejo glavnega odbora in dorekli nadaljnje korake.

Z varčevalnimi ukrepi vlade, meni Branimir Štrukelj, bi morali začeti na strani najbogatejšega sloja prebivalstva in pri sivi ekonomiji. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) vztraja pri izhodiščih, ki so jih imeli že pri Pahorjevi vladi, in sicer da so se sicer pripravljeni odrekati nekaterim pravicam, kot so jubilejne nagrade in nadomestila, na znižanje plač ali odpuščanja delavcev pa nikakor ne bodo pristali.

"Predsednik vlade je rekel, da bi se morali izpogajati do 5. aprila, do takrat nas loči dobrih 10 dni. Tako opevani socialni dialog to vsekakor ni, vse je bolj podobno ultimatu in na nek način izzivanju splošnega socialnega konflikta," ocenjuje Štrukelj.

Fakin: Od vlade zdaj pričakujemo dolgoročne ukrepe

Hribar Milič: Brez investicij ne bo gospodarske rasti

Če bo prišlo do tako drastičnega zniževanja sredstev za investicije, potem je to kot Demoklejev meč, ker ne bo gospodarske rasti oziroma zagona, je za STA včeraj povedal prvi mož GZS Samo Hribar Milič. Zaveda se, da je treba varčevati tudi na tem področju, a si želi, da bi ta sredstva uspeli nadomestiti s kakšnimi drugimi viri.

"Obstajajo možnosti, da bi ta sredstva nadomestili s kakšnimi drugimi viri - s kakšnimi koncesijami, z vstopom v kakšen investicijski projekt tujega partnerja, mislim, da bi del teh investicijskih sredstev lahko dobili tudi od Evropske investicijske banke, na primer za energetsko prenovo stavb," je povedal Hribar Milič.

Zaveda se, da je to varčevanje nujno in neizbežno, "vendar bi mi raje videli, da bi bolj ambiciozno pristopili tudi k investicijam v javnem sektorju," je povedal v odzivu na izhodišča za uravnoteženje javnih financ, ki jih je vlada v petek poslala socialnim partnerjem.

Kožuh Novakova: Proti jemanju tistega, kar so ljudje zaslužili

Predsednica zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak je poudarila, da se s predstavljenimi varčevalnimi ukrepi vlade ne strinja. "Teh ukrepov ne vidim kot rešitev. Vlada ne bi smela zmanjševati prihodke ljudem, ki so ta denar zaslužili," je povedala.

O varčevalnih rezih vlade na področju politike dela in socialne varnosti ki med drugim predvidevajo tudi znižanje letnega dodatka upokojencev, ima Kožuh Novakova zelo negativno mnenje. Za pokojnino do 414 evrov je namreč predvidenega 368 evrov dodatka, za pokojnino do 622 evrov bo dodatek po novem 112 evrov, vsi z pokojnino nad 622 evrov pa do letnega dodatka ne bodo več upravičeni.

Šmuceva iz Združenja Manager: Potrebujemo tudi ukrepe za spodbujanje rasti

V luči slabih gospodarskih obetov je smiselno zniževati proračunske odhodke, vendar potrebujemo na drugi strani tudi ukrepe za spodbujanje rasti, je za STA povedala izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc. Kot družba se moramo zavedati, da brez sprememb ne bo sprememb, pri tem pa mora svoj del bremena nositi tudi javni sektor, meni.

Kot je v odzivu na izhodišča za uravnoteženje javnih financ včeraj dejala Šmuceva, je bilo že ob navedbi, da bo vlada znižala proračunske odhodke, kar je glede na slabe gospodarske obete sicer smiselno, pričakovati, da ukrepi ne bodo priljubljeni in enostavni. "Ampak kot družba moramo razumeti, da brez resnih sprememb ne bo prišlo do sprememb," je dejala.

Šmuceva je ob tem opozorila, da obstaja pri določenih postavkah vprašanje njihove dejanske smiselnosti in končnega učinka. "V tem trenutku je videti, da se je vlada bolj usmerila v zmanjševanje odhodkov iz proračuna, medtem ko bi bilo dobro, da je na drugi strani več ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, da čim prej povečamo pritok denarja v proračun," meni.

Med ukrepi, ki so videti manj pomembni, a bodo vseeno vplivali na gospodarstvo, je izpostavila predlog, da bi se podaljšano bivanje v osnovni šoli izvajalo le do 15.30. "Kaj to pomeni tako za ljudi v javnem sektorju kot tudi v zasebnem, kjer se dela bistveno dlje, kot se je delalo včasih?" se je vprašala.

V združevanju občin ne nasprotujejo varčevanju, pričakujejo pa tudi sistemske ukrepe

V Združenju občin Slovenije (ZOS) varčevalnim ukrepom vlade ne nasprotujejo, če se tudi na sistemski ravni zagotovi, da bodo stroški občin manjši, je za STA v odzivu na izhodišča za pripravo rebalansa proračuna povedal predsednik ZOS in župan občine Pivka Robert Smrdelj.

Vlada v izhodiščih za pripravo rebalansa proračuna za letos predvideva znižanje transferov v občine z znižanjem financiranja investicij in/ali povprečnine. Na ta način naj bi še letos država prihranila 16,5 milijona evrov, prihodnje leto pa 42,9 milijona evrov.

Smrdelj je v odzivu poudaril, da so že pred časom izrazili stališče, da varčevalnim ukrepom ne nasprotujejo, da pa je obenem treba na sistemski ravni zagotoviti, da bodo manjši tudi stroški občin. "Problem je v tem, da nam stroški zaradi zakonskih obveznosti naraščajo, medtem ko primerna poraba pada oz. se ne usklajuje v skladu z zakonom o financiranju občin," je pojasnil.

Nasprotovali bi, če bi vlada občinam krčila samo tista sredstva, ki jih prejemajo po 23. členu, ki sicer opredeljuje dodelitev sredstev za sofinanciranje investicij. V tem primeru bi bile bistveno bolj na škodi šibkejše in manjše občine, je opozoril. Če pa gre za varčevanje pri glavarini, to pomeni, da vse občine varčujejo na enakomeren način, je pojasnil.

Glavarina je po oceni Smrdelja sicer že danes za okoli sedem odstotkov prenizka glede na izračun po zakonu. Kljub temu pa s strani občin tovrstnemu ukrepu ne nasprotujejo, " če je treba javne finance spraviti v normalne okvire".