Raziskave nacionalnega inštituta za geologijo so pokazale, da se v skrilavcih pod poljskim ozemljem skriva okoli 1920 milijard kubičnih metrov, medtem ko je lanska raziskava Ameriške agencije za energetske informacije govorila kar o 5300 milijardah kubičnih metrov zalog. V geološkem inštitutu so pojasnili, da so se v svoji raziskavi osredotočili na tiste zaloge, ki jih je moč izrabiti. Ob trenutno dostopni tehnologiji pa bi iz teh zalog lahko po različnih ocenah geologov iztisnili med 346 in 768 milijard kubičnih metrov plina, kar bi poljske potrebe zadovoljilo za obdobje od 35 do 65 let.
Na inštitutu so poudarili, da gre za prve ocene, ki bodo posodobljene v skladu z razvojem tehnoloških rešitev in z nadaljnjimi raziskavami. Za pridobivanje plina iz skrilavcev ima licenco sicer okoli 20 podjetij. Plin se po ocenah geologov nahaja v skrilavcih po vsej stari celini, največ pa naj bi ga bilo na Norveškem, Nizozemskem in Poljskem. Plin iz skrilavcev zaenkrat v velikem obseg pridobivajo zgolj v ZDA, kjer pa je ta dejavnost predmet številnih protestov okoljevarstvenikov. Najbolj pogosto uporabljena metoda je namreč hidravlično lomljenje kamnin oziroma t. i. fracking.
Pri tem procesu se porabijo velike količine vode, pomešane s kemikalijami in peskom, s to mešanico pa se lomi skrilavce in sprošča plin. Okoljevarstveniki opozarjajo, da zaradi tega že prihaja do onesnaženja podtalnice in celo do potresov. Poljska je trenutno ena od članic EU, ki za svoje energetske potrebe najbolj sloni na fosilnih gorivih. Kar 93 odstotkov električne energije proizvaja v termoelektrarnah na premog, na leto pa porabi tudi 14,5 milijarde kubičnih metrov plina. 70 odstotkov teh potreb pokrije Rusija.
Poljska se želi otresti odvisnosti od Rusije, saj so odnosi med državama zelo obremenjeni s preteklostjo. V prihodnosti zato računa na pridobivanje lastnega plina, gradnjo jedrskih elektrarn in vključitev obnovljivih virov energije v energetsko mešanico.
