S pomočjo naravnih rezerv nafte in zemeljskega plina, bi lahko v Severni Ameriki do leta 2020 proizvedli kar 26,6 milijonov sodčkov na dan, kar je dvakrat več od trenutne proizvodnje. "Energijski sektor bi lahko v naslednjih desetletjih poskrbel za hitro revitalizacijo in ponovno industrializacijo ameriškega gospodarstva,“ piše v 80 strani dolgem poročilu Citigroupa.
Vprašanja, kako si bo ZDA v prihodnje zagotovila dovolj energentov za poganjanje gospodarstva in potrebe potrošnikov, so bo ponovnih dvigih cene goriva v zadnjih tednih močno zaznamovala tekmo za Belo hišo. Republikanski kandidati za nedavne dvige cen goriva krivijo trenutnega predsednika Baracka Obamo. Cena galone (3,78 litra) goriva se v ZDA po povišanju v povprečju gibljaje okoli 2,92 evra in 3,13 evra na avtocestnih črpalkah. Republikanski kandidat za predsednika Newt Gingrich pa volivce nagovarja z obljubo, da bo ob izvolitvi poskrbel, da bodo cene bencina padle na 1,51 evra na galono.
Leto 2011 bilo je sicer prvo leto po letu 1949, ko so ZDA izvozile več naftnih derivatov kot so jih uvozile. Med glavnimi razlogi za padec uvoza je posledica novih izkoriščenih zalog, največji faktor pa predstavlja padec v povpraševanju na domačem trgu. V lanskem letu je ameriška potreba po nafti padla na 18,8 milijonov sodčkov na dan, kar je skoraj 10 odstotkov manj v primerjavi z letom 2005.
Nove tehnologije, ki omogočajo boljše izkoristke naftnih derivatov bi ameriško potrebo v prihodnosti še zmanjšalo, kar bi ob črpanju naftnih rezerv ZDA lahko spremenilo v eno ključnih držav izvoznic nafte.
