Po Bogovičevih besedah bodo morale kmetijske službe hkrati preveriti, ali so na vseh področjih pravilno organizirane in se dogovoriti, kako svetovalno službo močneje povezati s proizvodnjo. V tem delu bo potrebno prevetriti ali osvežiti dosedanje dosežke in določene, dosedanje razmeroma slabe smernice obrniti, je dodal minister.
Kot je nadaljeval, se proizvodnja v živinoreji, ki je v Sloveniji najpomembnejša kmetijska panoga, zadnja leta krepi. Pridelava mleka in mesa je glede samooskrbe najstabilnejša panoga, kljub temu, da se stalež živali zmanjšuje, pa proizvodnja mleka ostaja na podobni ravni, je pojasnil.
Največji padec beležijo v prašičereji, omenjeno smernico pa skušajo zaustaviti in tovrstno samooskrbo povečati. Glede na razgibanost območja, velik delež travinja in 50.000 hektarjev zaraščenih površin, pa je v Sloveniji še kar nekaj priložnosti za ohranitev živinoreje in povečanje njenega deleža, je še dejal Bogovič.
Kot so opozorili na današnjem posvetu oz. Dnevu živinorejcev, ki ga je priredila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), pa lahko vlada z zmanjšanjem sredstev okrne strokovno delo, ki je po njihovem za razvoj živinoreje ključnega pomena.
Pristojno ministrstvo opozarjajo, da se je živinorejska strokovna služba, ki je bila v zadnjih letih deležna stalnega zmanjševanja sredstev, znašla v kočljivem položaju, je povedal vodja oddelka za živinorejo pri KGZS Danilo Potokar. Skladno z dotokom denarja se obseg njihovega dela ni zmanjševal, notranje rezerve pa so izčrpali, je še poudaril.
Po besedah predsednika KGZS Cirila Smrkolja bo potrebno več storiti tudi na področju gospodarne prireje. Po njegovih besedah slovenski živinorejci ne znajo dobro prodati lastnih pridelkov. Nizke odkupne cene mleka, mesa in perutnine je označil za katastrofalne, hkrati pa je opozoril na cenovno nižjo tujo konkurenco.
Slovenski živinorejci bi morali doseči ceno, pod katero mesa na domačem tržišču ne bi smel nihče prodajati, je še menil Smrkolj.
