Na kompromisnem kazenskem seznamu po neuradnih informacijah med 29 podjetji in drugimi entitetami ni družbe Triple, ki je povezana s slovenskim podjetjem Riko, ki je v Minsku dobilo posel, vreden 100 milijonov evrov. Solastniki Tripla naj bi bili sicer Nizozemci. Na seznamu oseb, povezanih z režimom Aleksandra Lukašenka, ki jih je unija že kaznovala z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja, je že več kot 200 oseb. Med njimi je tudi poslovnež Vladimir Peftijev, ki je bil na seznam vključen že oktobra 2011.

Kompromisni seznam oseb in entitet, s katerim namerava unija v petek dopolniti obstoječi kazenski seznam, sicer še ni dokončno potrjen, saj se sankcije sprejemajo v svežnju skupaj z drugimi sklepi glede Belorusije. Sklepi, ki jih bodo potrdili ministri, za zdaj med drugim vključujejo dogovor, da bodo članice unije tudi v bodoče dopolnjevale kazenski seznam oseb, povezanih z režimom Lukašenka, ki velja za zadnjega diktatorja v Evropi, če ta ne bo izpustil političnih zapornikov. Dogovora o sklepih še ni, ker je imela Latvija danes še določene zadržke. Latvijci so sporočili, da se morajo o predvidenih sklepih še posvetovati v svojem parlamentu. Kdaj naj bi to storili, za zdaj ni znano, a v uniji zaradi tega ne pričakujejo težav.

Potrjeno brez razprave

Glede na to, da v povezavi s sankcijami danes v razpravi na zasedanju veleposlanikov pri EU ni imela pripomb nobena članica, je pričakovati, da bodo sankcije proti Belorusiji v petek potrjene pod točko A, torej brez razprave. Zunanji ministri bodo v petek kljub temu razpravljali o odnosih z Belorusijo, in sicer predvsem o tem, kdaj in kako naj bi članice unije odpoklicale svoje veleposlanike iz Minska. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so v povezavi s tem konec februarja pojasnili, da Slovenija nima rezidenčnih diplomatskih predstavnikov v Belorusiji, da pa sicer podpira enoten pristop EU do tega vprašanja. Slovenija diplomatsko pokriva Belorusijo prek veleposlaništva v Moskvi.

Pri sprejemanju sankcij proti Belorusiji se je februarja zapletlo, ker je Slovenija nasprotovala temu, da bi bil na novi kazenski seznam vključen samo en poslovnež, Jurij Čiž, ki je povezan s slovenskim podjetjem Riko. Zaradi zadržkov Slovenije je bil dosežen kompromis, da EU februarja najprej sprejme sankcije proti sodnikom in nekaterim drugim funkcionarjem, do petkovega zasedanja zunanjih ministrov pa se zbirajo predlogi za sestavo širšega kazenskega seznama z več poslovneži.

Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je februarja in nato še enkrat pred dobrim tednom dni pojasnil, da bo Slovenija sankcije podprla, če bo na seznamu oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo, več poslovnežev, ne samo Čiž. Izkušnja z Belorusijo je sicer po Erjavčevih besedah pokazala, da unija potrebuje enoten pristop in da morajo te sankcije enakopravno prizadeti vse članice EU. Poleg tega je treba k temu problemu po ministrovih navedbah pristopiti bolj celovito, da bodo sankcije učinkovitejše.