Ribičič in Wedam-Lukićeva sta včeraj sicer izrazila pričakovanje, da bo vlada to odločitev beneške komisije spoštovala in da bosta lahko ustvarjalno prispevala k obravnavi zapletenih ustavnopravnih vprašanj tranzicijskih in drugih držav, o čemer bosta sproti obveščala tako državne organe kot tudi javnost.

Vendar pa vlada vztraja, da je sklep o imenovanju Ribičiča in Wedam-Lukićeve v beneško komisijo pravno neveljaven, saj ga je prejšnja vlada sprejela v času, ko ni imela polnih pooblastil in je torej opravljala le tekoče posle. Vlada je odločitev beneške komisije tako včeraj že zavrnila; v sporočilu za javnost je zapisala, da je beneška komisija zgolj posvetovalno telo Sveta Evrope, njena mnenja pa članic v ničemer pravno ne zavezujejo. Slovenija v tem trenutku tako nima v skladu s svojo nacionalno zakonodajo formalnopravno imenovanih članov v beneški komisiji niti ni dolžna kriti stroškov njunega delovanja, so še sporočili iz vlade. "Ob svoji odločitvi, da potrdi mandata sodnikov, ki jih je v obdobju tekočih poslov predlagala in notificirala vlada v odhajanju, je beneška komisija zapisala, da se ne spušča v nacionalne postopke imenovanj držav članic. To seveda tudi ni njena pristojnost," so še poudarili v vladi.

Vlada si tega, da ne bo spoštovala odločitve beneške komisije, ne bi smela privoščiti, pa opozarjata tako pravni strokovnjak Rajko Pirnat kot tudi nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar. To bo po Zalarjevem mnenju še dodatno poslabšalo mednarodni ugled Slovenije. Beneška komisija ima namreč po njegovih besedah predviden postopek tudi za primere, ko država svojim članom ne pokrije stroškov delovanja v komisiji. Če torej naša država Ribičiču in Wedam-Lukićevi ne bo zagotovila sredstev za obiske rednih sej komisije, jima bo stroške povrnila beneška komisija, ta sredstva pa bo nato od Slovenije neposredno izterjal Svet Evrope.

Ribičič se ne spominja primera, ko bi kakšna država rekla, da ne bo spoštovala odločitve beneške komisije. Če bo Slovenija postala predmet komisije, ki se sicer ukvarja s tranzicijskimi državami, pa bo to za naš ugled izjemno slabo, je še opozoril Ribičič.

Po oceni Pirnata bi bilo za ugled Slovenije najbolje, če bi se vlada seznanila z odločitvijo beneške komisije in ravnala v skladu z njo. Sklep, da je bilo imenovanje Ribičiča in Wedam-Lukićeve v beneško komisijo pravno neveljavno, bi bilo po njegovem dobro celo razveljaviti. Tudi Zalar je prepričan, da bi se morala vlada seznaniti z odločitvijo beneške komisije, Ribičiču in Wedam-Lukićevi pa zagotoviti sredstva za obiske rednih sej komisije.

Ko gre za razrešitev njenih članov, ima beneška komisija zelo stroga pravila. Statut komisije tako določa, da članov beneške komisije ni mogoče zamenjati brez njihovega soglasja oziroma odstopa, edina, ki jih lahko zamenja, je beneška komisija sama, pa še to le v izjemnih primerih, ko denimo niso več sposobni opravljati svoje funkcije. Kot kaže, pa ta pravila beneške komisije vlada prav tako zavrača. Meni namreč, da se bosta morala Ribičič in Wedam-Lukićeva - če se z odločitvijo vlade, da je njuno imenovanje pravno neveljavno, ne bosta strinjala - obrniti na sodišče. "Če bosta Ribičič ali Wedam-Lukićeva sprožila ustrezen pravni postopek pred slovenskimi sodnimi organi, bo vlada odločitve takšne presoje seveda spoštovala," so zapisali v sporočilu za javnost. Tak postopek bi bil po njihovem celo koristen za dokončno odpravo dileme, ali tekoče kadrovanje sodi ali ne sodi med nujne posle vlade brez polnih pooblastil.

Ribičič in Wedam-Lukićeva se na sodišče ne nameravata obrniti, saj zanju še vedno velja sklep o njunem imenovanju v beneško komisijo, ki ga je sprejela prejšnja Pahorjeva vlada. Ribičič prav tako meni, da je vlada tista, ki bi morala sklep o njunem imenovanju izpodbijati na sodišču.