Preiskavo so sprožili približno mesec dni pred aretacijo. Pomagali so si s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - od nadzora elektronskih komunikacij in tajnega opazovanja do tajnega policijskega delovanja in označenega denarja. Stojko je bil po aretaciji priprt približno dva tedna, ko pa so zaslišali vse priče, so ga izpustili. Službi državnega tožilca se je sam odpovedal kmalu po prijetju.
V medijih je hitro zaokrožila informacija, da naj bi bil zasvojen z igrami na srečo, zaradi česar je zabredel v precejšnje dolgove. Za njegovo domnevno razvado naj bi vedeli ljudje iz murskosoboških pravosodnih krogov, nekateri med njimi naj bi mu celo posojali denar. Da ima finančne težave, naj bi izvedel tudi eden od odvetnikov na sojenju zaradi domnevnega preprodajanja kopaliških vstopnic Term 3000. Po neuradnih informacijah naj bi svojemu varovancu predlagal, da tožilca zvabita v past. Obtoženi naj bi se s tožilcem dogovoril, da mu bo prinesel denar v zameno za zavlačevanje sodnega postopka, hkrati pa naj bi ga prijavil komisiji za preprečevanje korupcije. Takoj ko so te informacije prišle na dan, so jih omenjeni obtoženci in njihovi odvetniki zanikali.
Sojenje v zvezi s kopališkimi vstopnicami se je nepravnomočno končalo marca lani z eno obsodilno in dvema oprostilnima sodbama. Za krivega so spoznali le Boštjana Serca, ki je bil v kritičnem času prodajni referent Term 3000. Prisodili so mu dve leti in pol zapora ter poplačilo 200.000 evrov škode.
