Ogenj revolucije je v Siriji 15. marca 2011 zanetila majhna demonstracija v pokrajini Dara na jugu države, ko je skupina ne več kot 14 let starih mladeničev na zidove svoje šole zapisala: "Ljudje si želijo strmoglavljenja režima."
Sirski režim, ki mu že desetletja avtokratsko načeluje družina al Asad, je na grafite odgovoril s trdo roko in mladeniče vrgel v ječo. Svojci dečkov so proti temu protestirali, a jih je režim prav tako nasilno utišal. Hkrati je prišlo do dveh manjših protestov v Damasku z zahtevo po izpustitvi političnih zapornikov.
To je posledično sprožilo nove in nove proteste po vsej Siriji, na katerih je ljudstvo po desetletjih strahovlade sprostilo svoje nezadovoljstvo in zahtevalo spremembe. Predsednik Bašar al Asad je v odgovor obljubil vrsto reform, vključno z odpravo desetletja starih izrednih razmer, zakon, ki bi omogočil oblikovanje političnih strank, in novo ustavo, ki njegovi stranki Baas odvzema monopolni položaj.
A te obljube so bile očitno podane s figo v žepu, saj je njegov režim hkrati z vsemi močmi - z orožjem, vohunjenjem, mučenjem, posiljevanjem in propagandnimi lažmi - zatiral prizadevanja po svobodi. In to z nezmanjšano silo počne še danes. Od začetka vstaje je bilo po ocenah ubitih okoli 8500 ljudi.
Razrešitve krize ni na vidiku, čeprav so nekateri opazovalci mnenja, da bo al Asadov režim slej ko prej dočakal svoj konec. Obeta se namreč državljanska vojna, saj sta obe strani - tako vlada kot uporniki - odločeni, da se bosta borili do bridkega konca.
