Mitja Meršol včeraj izjav ni želel dajati, svojim poslanskim kolegom pa je - tako naši viri - pojasnil, da je s takratno Službo državne varnosti res sodeloval, prepričan pa je, da ni s svojimi poročili nikogar prizadel. Ob tem je poudaril, da je svoje sodelovanje razumel kot delo v korist tedanje države. Morebitni Meršolov odstop so v Pozitivni Sloveniji včeraj ocenjevali kot njegovo osebno odločitev.
Sodeč po dokumentih Arhiva Slovenije je bilo Meršolovo tajno ime Lingvist, njegovo sodelovanje z Udbo pa je segalo v leto 1971, ko je kot referent za kulturo delal v slovenski redakciji britanskega BBC. V 14-letnem sodelovanju z Udbo naj bi agentom poročal o svojih stikih s sodelavci in tujci, najbolj pa so ga zanimali slovenski emigranti.
Drugačni etični standardi
V Pozitivni Sloveniji so ocenili, da gre pri omenjenem sodelovanju za Meršolovo osebno zgodovino, ki sega več kot 40 let v preteklost, dogajalo pa se je v drugi državi in drugih razmerah. "Gospod Mitja Meršol ocenjuje, da s svojimi poročili ni nikogar ogrožal ali prizadel. Je pa s svojim delovanjem na Jankovićevi listi dokazal, da dela v korist meščank in meščanov ter državljank in državljanov," so poudarili v Pozitivni Sloveniji.
Odločitev glede svoje nadaljnje politične poti bo Meršol sporočil v kratkem. Po nekaterih napovedih že danes. Medtem ko je bil po besedah njegovih strankarskih kolegov v torek skoraj že odločen, da zapusti poslanske klopi, včeraj ta njegova odločitev ni bila več tako trdna. Mnenja, ali bi bilo za stranko bolje, da odide iz parlamenta, ali pa naj ostane poslanec, so v PS deljena. Nekateri namreč menijo, da bi z odstopom pokazal, da v Pozitivni Sloveniji veljajo povsem drugačni etični standardi kot na primer v DeSUS, kjer poslanec Ivan Simčič kljub ugotovitvam nekaterih organov, da ni pridobil pete stopnje izobrazbe, ne želi prevzeti odgovornosti in odstopiti, predsednik stranke pa ga pri njegovem spornem ravnanju celo ščiti.
Se napovedujejo nadomestne volitve?
Prav tako so v Pozitivni Sloveniji prepričani, da bo njihova poslanska skupina tudi v primeru Meršolovega odstopa ohranila 28 poslanskih mest. Da bo torej tudi na morebitnih nadomestnih volitvah v 3. volilni enoti , (ta obsega območja Cerknice, Ljubljane Center, Viča -Rudnika, Šiške, Logatca in Vrhnike) izvoljen njihov kandidat.
Nadomestne volitve se razpišejo samo v primeru, če poslanec odstopi pred potekom šestih mesecev od potrditve mandata. Če odstopi po 6 mesecih, ga nadomesti naslednji na listi njegove stranke v volilni enoti. O tem, zakaj takšna določba v volilnem zakonu, obstajajo različne razlage. Po eni od njih so se zakonodajalci na ta način hoteli zavarovati pred manipulacijami strank, ko so te na svoje liste uvrščale tudi popularne pevce, športnike in podobno samo zato, da bi zanje nabirali glasove. V primeru, da bi bili izvoljeni, pa bi odstopili. Še manj je jasno, zakaj so določili, da je prav 6 mesecev pravšnji čas, da se take in podobne manipulacije preprečijo.
Kakor koli že, če poslanec odstopi prej, kot preteče 6 mesecev, kar se doslej še ni zgodilo, predsednik republike razpiše nadomestne volitve. Te se izvedejo v celotni volilni enoti, v kateri je bil izvoljen poslanec, ki je odstopil. Ne torej zgolj v "njegovem" volilnem okraju, kot se pogosto zmotno misli. Nadomestne volitve se v enoti izvedejo po večinskem modelu. Vsaka stranka ali lista lahko predlaga po enega kandidata, poslanec pa postane tisti, ki na volitvah - po približni oceni bi te stale med 600 in 700 tisočaki - zbere največ glasov.
Ker štejejo vsi glasovi v volilni enoti - te štejejo nekaj več kot 200.000 volilcev - kandidiranje zahteva drugačen pristop od "normalnih" proporcionalnih volitev. Če stranke v tem sistemu na liste postavljajo kandidate, ki so popularni v posameznem volilnem okraju, morajo pri teh nadomestnih volitvah upoštevati popularnost v celi volilni enoti. Zato so te volitve za stranke svojevrstna loterija, vendar ima Pozitivna Slovenija še največ možnosti, da (Meršolovo) poslansko mesto res obdrži. Decembra je namreč v tej volilni enoti pobrala kar 41 odstotkov glasov. S precej zaostanka so se za njo uvrstile SDS (23), SD (10), DLGV 8 odstotkov in tako naprej. Slednje pa, denimo, ne velja za volitve ob morebitnem odstopu poslanca DeSUS Ivana Simčiča. Izvoljen je bil v 2. (primorski) volilni enoti. Tam pa je na predčasnih volitvah največ glasov zbrala Jankovićeva lista (27 odstotkov), sledijo pa SDS (23), SD (18), DLGV z 8 in DeSUS s 7 odstotki.
Če pa bo Meršol odstopil po 21. juniju, se pravi po šestih mesecih od potrditve poslanskega mandata, pa bo njegovo mesto zasedla 56-letna doktorica (literarnih) znanosti Milena Mileva Blažič. Seveda ob domnevi, da bo Zoran Janković na županskih volitvah v Ljubljani zmagal in ga bo zato v poslanskih klopeh zamenjala nekdanja sprinterka Alenka Bikar, ki se je v 3. volilni (ljubljanski) enoti, kjer sta bila za poslanca izvoljena tako Janković kot tudi Meršol, na Jankovićevi listi uvrstila pred Blažičevo.
Tanko: Zavržno, moralno in etično sporno dejanje
V parlamentarnih strankah je slišati različna mnenja, ali je šlo pri ravnanju Mitje Meršola pred 40 leti za zavržno ravnanje ali pa za delovanje, ki ga vsaka država potrebuje. "Takšna dejanja so zavržna, moralno, etično in politično sporna," ocenjuje vodja poslancev SDS Jože Tanko, ki dopušča tudi škandalozne posledice v mednarodnem okolju, saj so se zadeve dogajale v tujih državah.
"Kako bo ravnal Mitja Meršol, je njegova osebna odločitev, je pa šlo za dejavnost, ki jo vsaka država potrebuje," je dejal vodja poslanske skupine SD Janko Veber. Kot pravi, ima vsaka država organizirane svoje obveščevalne službe in tudi v nekdanji Jugoslaviji je bilo tako. "Upam samo, da je gospod Meršol, če je vršil takšno dejavnost, to delal v korist takratne države in v takem primeru mislim, da to ni nič spornega." To, da prihaja v zadnjem času v javnost vse več dosjejev, pa po Vebrovem mnenju kaže, da imamo v Sloveniji tudi paradržavno obveščevalno agencijo, ki dela v korist posamezne politične stranke. "Očitno se s pregledovanjem arhivov nekdo organizirano ukvarja. Sam še nikoli nisem šel gledat v arhiv," poudarja.
Konec lanskega leta - po tem, ko je podprl ustanovitev Virantove stranke - so se namreč v javnosti pojavili dokumenti Arhiva Slovenije, ki naj bi dokazovali, da je bil nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek v prejšnjem režimu sodelavec in informator Udbe, njegov psevdonim pa naj bi bil Vito. Jambreku se dokumentov sicer ni zdelo vredno komentirati, je pa zatrdil, da navedbe ne držijo.
Potem ko je odločno protestiral proti ukinitvi kulturnega ministrstva, so v javnost prišle informacije in dokumenti, ki naj bi dokazovali, da je bil predsednik društva slovenskih pisateljev Veno Taufer pred več kot 50 leti sodelavec SDV. Z njo naj bi sodeloval pod psevdonimom Filozof, kot nagrado pa naj bi mu Udba priskrbela dobro plačano službo slovenskega poročevalca na britanskem radiu BBC.
Znana pa je tudi afera Velikovec, ko so v SDS po svoje sestavili dokumente Arhiva Slovenija in želeli dokazati, da je bil predsednik republike Danilo Türk o bombnem napadu v Velikovcu neposredno obveščen.
