O civilnem upniku ni želel govoriti

Pred parlamentom se je zbralo nekaj deset Vaskrsićevih podpornikov, ki niso želeli soditi njegove neodzivnosti na sodne pošiljke v zvezi z izvršbo na hišo, temveč so prišli opozorit na absurdnost prodaje 140.000 evrov vredne nepremičnine za dolg, ki znaša le nekaj več kot 100 evrov. "Znesek dolga ni tako velik, da bi jim morali vzeti hišo. Veliko ljudi nima denarja za plačilo vseh položnic in takšni ukrepi se mi ne zdijo pravilni," je dejala Dragica Pajtnar. Zato je potrebna tudi sprememba zakonodaje, je poudaril Beširović in dodal, da tudi če je Vaskrsić sam kriv, da ni prej poravnal dolga, ne gre niti spregledati, da je sodišče hišo prodalo po polovični vrednosti.

Vaskrsić je vnovič zanikal tudi očitke pristojnih organov, da je sam odgovoren za izvršbo, ker je zanjo vedel, a ni ukrepal. Zatrdil je, da ni ignoriral sodnih pozivov in da je prejel le sklep sodišča o domiku, ko je bilo že prepozno, da bi rešil hišo pred prodajo. Na vprašanje, zakaj torej preprosto ni plačal svojega dolga, če je imel denar in je dolg lahko poravnal še isti dan, ko je prejel sklep o domiku, pa je odvrnil, da nihče nima poravnanih vseh položnic in da je tudi on imel še druge težave. "Dejstvo je, da je položnice treba poplačati, bom pa prej dal otroku za jesti kot pa plačal položnico," je dejal Vaskrsić in poudaril, da ima zdaj vse dolgove poravnane. Na vprašanje, kako je s civilnim upnikom, ki ga je v medijih omenjal predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Anton Panjan, pa Vaskrsić ni želel govoriti, češ da pred parlamentom niso zato, da razsojajo njegove civilne zadeve, ampak zgolj zaradi prodaje hiše zaradi 124 evrov.

Spomnimo, da je litijsko sodišče hišo prodalo na javni dražbi kljub temu da je upnik, podjetje Vodovod-Kanalizacija, mesec dni pred dražbo vložil predlog za rubljenje sredstev na Vaskrsićevem bančnem računu. Sodnica je namreč ta predlog uresničila šele, ko je hišo že prodala, Vaskrsićevo usodo pa zapečatila dan kasneje, ko je razglasila sklep o domiku. Na Vrhovnem sodišču RS so pojasnili, da bi sodnica sicer lahko ravnala drugače, vendar je tudi v tem primeru ravnala v skladu z zakonom. V podjetju Vodovod-Kanalizacija pa so dodali, da izvedena javna dražba pred rubljenjem bančnega računa ni bila njihova odločitev. "Posegov na nepremičnine se podjetje poslužuje kot zadnjega ukrepa, ko izterjava z drugimi izvršilnimi sredstvi ni uspešna," so pojasnili v Vodovod-Kanalizaciji.