To je Radu Pezdirju potrdil tudi šef protikorupcijske komisije Goran Klemenčič. Odvetnik, pred tem pa državni tožilec in borec proti korupciji Boštjan Penko, je za Žurnal24 opozoril, da vsako javno komentiranje primerov izniči vsa prizadevanja policije, da zberejo zadostne dokaze za sodni postopek. Po njegovem mnenju bi bilo z vidika kazenskega postopka precej bolje, če bi se Rado Pezdir, ko se mu je začelo dogajati to, kar je razgalil v kolumni v Financah, takoj odpravil na policijo in "parazite s kufri" prijavil.

Penko je za brazplačnik ocenil, da imajo policija, tožilstvo in sodišča v rokah dovolj pooblastil, tudi za prisluškovanje in sledenje, da bi lahko zbrali dokaze, ki bi podkrepili Pezdirjeve besede, in to bi bilo z vidika boja proti korupciji veliko bolje, kot pa da je ekonomist to najprej obelodanil v medijih. Penko sicer Pezdirjevo akcijo ocenjuje kot pozitivno in jo pozdravlja, saj je treba o korupciji čim več govoriti. Po drugi strani pa je tudi res, da je vse skupaj izpadlo precej naivno in populistično.

Odslej manj parazitov

Po Penkovem mnenju bo morda vsesplošna javna akcija dosegla vsaj to, da bo parazitov s kovčki zaradi strahu pred naznanitvijo manj. Ocenjuje pa, da Pezdirjevo javno razkritje na resnično korupcijo ne bo imelo vpliva. Boštjan Penko je za Žurnal24 ugotovil, da bo edini učinek Pezdirjeve akcije ta, da bodo tisti, ki podkupujejo uradnike, pri izbiranju oseb na drugi strani bolj previdni.

Rado Pezdir je za brezplačnik ocenil, da v kolumnah nikakor ni razkril preveč, da tega ne bi bilo mogoče preiskati. Računa pa tudi, da bo dosegel, da bi tudi drugi ljudje sledili njegovemu zgledu in organom pregona razkrili "nesopodobne ponjudbe". Na tožilstvu, ki ga vodi Harij Furlan, poudarjajo, da specializirano državno tožilstvo do danes prijave v tej zadevi ni prejelo, zato, neuradno, za zdaj podrejenim tožilcem niti še ni naložil, naj Pezdirjeve navedbe v medijih preverijo in pri tem sodelujejo s policijo.

Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede je za Žurnal24 pojasnil, da se korupcija za nazaj ne da dokazati. Kot pravi, je korupcija dokazljiva le, ko gre določena stvar od ene osebe k drugi. Ponavljanja korupcijskih dejanj pa ne bo, če je določena oseba opozorjena na to, da bo njeno početje naznanjeno organom pregona. Dobovšek tudi trdi, da so ta dejanja tako lahko javno naznanjena šele tedaj, ko steče določena preiskava, nikakor pa ne prej.