Pezdir je zaradi tega zagnal vik in krik v svojem pisanju za dnevnik Finance in ozmerjal vse, ki so hoteli izkoristiti njegovo prijateljevanje z enim najvplivnejših ministrov Janševe vlade.

Potencialna kazniva dejanja poslanca Simčiča so resda zastarala, toda moralna drža poslancev kot izvoljenih predstavnikov ljudstva bi morala biti nesporna. Simčič in predsednik DeSUS ter zunanji minister Karl Erjavec se še naprej trudita, da bi bila ta zadeva "drugorazredna tema" in čim prej pozabljena. Kar jima vse prej kot uspeva. Na drugi strani pa je Rado Pezdir s slikovitim opisovanjem nezaslišanega dogodka, ki se mu je pripetil, dosegel na eni strani veliko odobravanje in na drugi tudi nekaj pomislekov glede iskrenosti njegovega pisanja.

Pezdirja so takoj po izidu njegovega pisanja v Financah zaslišali tako preiskovalci na Komisiji za preprečevanje korupcije kot nacionalni preiskovalni uradniki. Imena domnevnih podkupovalcev je razkril samo njim, javnost pa pustil v veliki radovednosti. S svojim dejanjem si je prislužil pohvalo ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka. Protikorupcijska komisija, ki jo vodi Goran Klemenčič, in Nacionalni preiskovalni urad pod vodstvom Roberta Črepinka pa v skupni izjavi pozivata državljane k vsesplošni prijavi koruptivnih dejanj. Vse skupaj spominja na odmevno akcijo Rada Pezdirja za vračilo preveč plačane elektrike, ki so jo v preteklosti zaračunavali elektro distributerji. Tudi tedaj pohvale za tovrstni aktivizem niso izostale. Pezdirju pa so bili hvaležni vsi plačniki položnic za elektriko, saj so jim morali elektro distributerji na koncu res odšteti preveč plačano elektriko.

"Če bi hotel biti učinkovit, bi bil tiho"

Pezdir je tokrat naletel tudi na kritike. Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede je dejal, da se je Pezdir zadeve lotil zelo populistično in si s tem naredil veliko reklamo ter na nek način opozoril domnevne zlikovce oziroma parazite, kot jih je poimenoval Pezdir, naj raje poniknejo. Če bi hotel biti bolj učinkovit, bi bil tiho, obvestil pristojne organe in s pomočjo kakšne prikrite akcije skušal storilce ujeti pri dejanju, ko bi mu denimo predali denar ali kakšno drugo darilce. Uradno registrirani slovenski lobist Andrej Drapal pa je v svojem blogu med drugim zapisal: "Rado Pezdir je v svoji zadnji samopromotivni salvi izjavil, da so ga posamezniki želeli podkupiti. Pri tej izjavi je spregledal dejstvo, zaradi katerega je njegova akcija zgolj nesrečna zgodba maničnega lunatika. Podkupovanje je pretok denarja ali drugih oblik materialnega okoriščanja od civilne družbe do javnih uslužbencev. Menjava vrednosti med posameznimi entitetami civile družbe je poslovni odnos, v nobenem primeru pa to ne more biti podkupovanje. Tak poslovni odnos seveda ima lahko seveda različne realne in pravne oblike. Lahko bi nekdo želel najeti g. Pezdirja kot lobista zato, ker bi predpostavljal, da lahko g. Pezdir zanj izvede lobistično storitev. V takem primeru bi to sodilo v okvir civilnopravne oblike legalnega storitvenega odnosa, če bi seveda bil g. Pezdir registriran kot lobist in bi o takem poslovnem najemu poročal." Ob tem je dodal, da pač Pezdir ni registriran lobist in da takšne storitve ne bi smel sprejeti. "Če bi se napeljevanje, kot ga opisuje g. Pezdir, zgodilo nekomu, ki ni manični lunatik, bi zadrego potencialnemu naročniku razložil približno tako, kot če bi k meni prišel nekdo z željo, da mu izdrem zob. Preprosto bi mu povedal, da nisem usposobljen za tako storitev. Če pa bi bil sam manični lunatik, bi verjetno odbezljal do Financ in se za tem še ovadil pri zdravniški zbornici," je še zapisal Drapal.

Pezdirjevo opisovanje mehanizmov slovenske korupcije sicer močno spominja na afero Patria oziroma na finski načrt lobiranja na slovenske politike, kjer so si za nekakšne lobiste oziroma svetovalce omislili precej nenavadne like, kot sta Jure Cekuta ali Walter Wolf, ter jim zato, ker naj bi bili blizu ljudem iz določenih političnih opcij, plačali nenavadno visoke provizije ali pavšalne zneske.

Odvračanje medijske pozornosti?

Pri Pezdirjevem razkritju pa vseeno obstaja priokus, da se morda skuša nekako oprati pred javnostjo, ker je pač preko svoje žene vpleten v klasično slovensko klientelistično zgodbo, ko se v javnih službah ob menjavah oblasti zaposluje prijatelje, znance oziroma preverjen strankarski kader. Tako je Pezdirjev prijatelj Šušteršič zaposlil v svojem kabinetu Radovo soprogo Ano Jevšek Pezdir in ob tem pripomnil, da gre za odlično potezo. Pezdir je to malce nespretno opravičeval: "Če se komu zdi sporna zaposlitev moje žene na finančnem ministrstvu, naj me prijavi na protikorupcijsko komisijo, kamorkoli, in to takoj." S svojim glasnim razkrivanjem pa je nedvomno tudi vsaj malce odvrnil medijsko pozornost od precej dvomljivega predloga novele zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, ki jo je pripravil finančni minister Šušteršič in ob kateri mu kritiki ter opozicija očitajo, da odpira vrata za veliko aktivnejše vmešavanje politike v upravljanje podjetij, ki so v večinski ali pretežni državni lasti.

Prejšnje teme tedna najdete tukaj.