Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk poudarja, da se na Kulturnem bazarju povezujeta dve dopolnjujoči se dejavnosti, kajti "izobraževanje je temelj kulture, kultura pa daje izobraževanju žlahtno vsebino". Kot pomembno lastnost tega projekta pa izpostavlja stremljenje h kritičnemu razmisleku o pomenu kulture in umetnosti za celostni razvoj posameznika tako na čustveni kot razumski ravni.
Pogled v vse smeri
Na bazarju se bodo predstavili vsi večji kulturni domovi, glasbene, plesne in filmske ustanove, vsa večja gledališča in lutkovna gledališča, ustanove s področja bralne kulture in kulturne dediščine, številni muzeji, galerije, knjižnice in arhivi, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pa tudi RTV Slovenija, Radio Študent ter nekateri strokovni mladinski tiskani mediji. Strokovni program, ki bo potekal v vseh dvoranah Cankarjevega doma, bo postregel z več kot 40 glasbenimi, gledališkimi in filmskimi predstavami ter delavnicami, strokovnimi predavanji in pogovori, s čimer bodo prisotni različni vidiki kulturno-umetnostne vzgoje.
Mag. Nataša Bucik, ki je na MIZKŠ odgovorna za razvoj kulturno-umetnostne vzgoje, zatrjuje, da bo celodnevno dogajanje ponudilo pogled v vse smeri umetnosti, tudi denimo sodobnega plesa, ki je v našem šolsko-izobraževalnem sistemu sicer precej zapostavljen. Skozi predavanja in pogovore pa bodo učitelji, pedagogi, vzgojitelji in preostala stroka seznanjeni z najnovejšimi teoretičnimi spoznanji. "Cilj je, da se s posamezne šole bazarja udeleži več strokovnih delavcev, saj si želimo, da bi se kulturne vsebine čim bolj prepletale ne samo pri predmetih, ki so namenjeni umetnosti, ampak tudi kroskurikularno," še pojasnjuje Bucikova.
To trditev podpirata tudi osrednji temi Skozi umetnost o medosebnih odnosih, kjer se bo preko umetniških praks ozaveščalo o preprečevanju nasilja, in Z umetnostjo do trajnostnega razvoja, ki se usmerja k razmišljanju o varovanju okolja. "Bazar ne bo podajal klasične oblike prepovedovanja onesnaževanja okolja, ampak bo v sodelovanju z umetniki novim generacijam ponudil možnost, da o okoljski etiki razmišljajo na inovativen način," o tem segmentu meni direktorica direktorata za okolje Barbara Avčin Tržan, ki opozarja še, da je treba med otroki in mladimi vzbujati predvsem odgovornost za prispevek k trajnostnemu razvoju. Organizatorji pa ob tem gojijo željo, da bi umetnost povezovali še z nekaterimi drugimi resorji.
Smetana tudi na spletu
V prvem in drugem preddverju Cankarjevega doma se bo Kulturni bazar s spremljevalnim programom razprl tudi širši javnosti ter tako otrokom, mladim in odraslim v obliki delavnic, raznovrstnih predstav in nastopov ali debatnih kotičkov ponudil več kot 20 dogodkov. Tu udeleženi ne bodo le ozaveščeni o pomenu kulture, temveč tudi spodbujeni k lastni ustvarjalnosti. Nataša Bucik, ki je prepričana, da bo na prireditvi zbrana smetana kulturne produkcije za otroke in mladino, upa, da se bo dogajanje v prihodnje raztegnilo na dva dneva in tako širši javnosti ponudilo še večjo porcijo brezplačne kulture.
Bodo pa vsi, tako sodelavci v izobraževanju kot starši po vsej Sloveniji, o dogajanju za otroke in mladino odslej redno obveščeni na sveži spletni strani www.kulturnibazar.si. Vodja promocijskih projektov v Cankarjevem domu Kristina Jermančič o ciljih prenosa Kulturnega bazarja tudi na splet pravi: "Z objavljanjem vsebin na spletu bomo poskušali strokovnim delavcem olajšati načrtovanje dejavnosti, širši javnosti pa bomo nudili svetovanje za kakovostnejše preživljanje prostega časa." Seveda pa je na omenjeni spletni strani že mogoče najti tudi celoten program letošnjega bazarja z opisi dogodkov, katalog kulturno-umetnostne vzgoje in gradivo za dodatno strokovno izobraževanje.
