Člani pogajalske skupine, ki bo ne le iskala vlagatelje, ampak se z morebitnim investitorjem tudi že dogovorila o upravljanju banke ter o kadrovskih rešitvah, naj bi podpisali izjavo o zaupnosti. Razlog, da je vlada k sodelovanju povabila Komarjevo in ne Goloba, pa naj bi se skrival predvsem v tem, da slednjemu do zdaj ni uspelo doseči nobenega napredka pri iskanju strateškega vlagatelja v NLB. Po neuradnih informacijah niso člani sveta agencije vse doslej prejeli enega samega dokumenta, povezanega z interesom kakšnega strateškega partnerja za sodelovanje pri dokapitalizaciji NLB.
Ob tem pa so se začele pojavljati informacije, da je položaj NLB dejansko slabši, kot kažejo lanskoletni rezultati banke. Banka je, spomnimo, leto končala z 240 milijonov evrov izgube, medtem ko so stroški slabitev znašali okoli pol milijarde evrov. Ravno potrebe po slabitvah pa naj bi bile dejansko večje. Da slovenskemu bančnemu sistemu, v katerem ima NLB vodilno vlogo, grozijo dodatne slabitve, kažejo tudi podatki Banke Slovenije. Decembra lani se je z zamudo, večjo od 90 dni, namreč poravnavala skoraj petina aktive sistema oziroma nekaj več kot devet milijard evrov. A banke so do konca leta oblikovale le za 3,2 milijarde evrov slabitev, kar predstavlja 35,6-odstotno pokritje slabih terjatev s slabitvami, medtem ko naj bi se sprejemljiva meja gibala okoli 60 odstotkov. V tem primeru bi moral bančni sistem za pokritje slabih terjatev nameniti okoli 5,4 milijarde evrov, kar pomeni, da bi bilo treba oblikovati še za 2,2 milijarde evrov dodatnih slabitev. Kolikšen del odpade na NLB, ni znano.
Skupina, ki se je zbrala okoli finančnega ministra Šušteršiča, mora rešitev za NLB najti do 20. aprila, saj se NLB 30. junija izteče rok, do katerega mora doseči devetodstotni količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala. Da bi lahko v tako kratkem času skrbni pregled banke opravila le institucija, ki drobovje banke že pozna, smo že poročali, poleg belgijske KBC pa se pri tem vseskozi omenjata še Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in mednarodna finančna institucija IFC. Čeprav je EBRD po naših informacijah skrbni pregled NLB opravljala že avgusta lani, bi ga morala po trditvah naših virov ponoviti. Tudi informacije o potrebnih dodatnih slabitvah NLB, ki bi seveda dodatno poglobile izgubo banke, naj bi prihajale iz lanskoletnih ugotovitev EBRD. Pri tem se že pojavljajo ugibanja, ali želi EBRD s tem manevrom znižati ceno delnice NLB, čemur sledi vprašanje, kakšno odločitev bo v primeru prenizke cene za prevzem kontrolnega deleža v naši največji banki sprejela vlada. Ta želi, kot je znano, dokapitalizacijo NLB, ki potrebuje vsaj 400 milijonov evrov, izpeljati brez evra proračunskih sredstev.
katja.svensek@dnevnik.si
