V tem času si je prek njih zobovje uredilo nekaj sto ljudi, je povedal. Največje povpraševanje je bilo v letih 2009 in 2010, sedaj se umirja: ljudje sicer še vedno povprašujejo po možnosti popravila zob v Bolgariji in jim še vedno pošiljajo v oceno ortopane (rentgenske posnetke čeljusti), a jih je kriza pripravila do tega, da zaradi negotove finančne prihodnosti zanemarijo svoje zdravstveno stanje in popravilo zob prestavijo nekam v prihodnost, ugotavlja Kolenc. "Ko je stvar tako kritična, da človek ne more več odlašati, pa je tudi investicija bistveno višja," opozarja.

Obseg zobozdravstvenih pravic se je v zadnjih desetih letih zelo zmanjšal in preden pride posameznik na vrsto, ga pripeljejo skoraj že do invalidnosti, začne naštevati razloge za razcvet dentalnega turizma v zadnjih letih: "Praktično nemogoče je, da bi ljudje sanirali zobe v doglednem času, zato se odločajo za samoplačništvo. Samoplačniške zobozdravstvene storitve pa so pri nas nesorazmerno drage, dva- do dvainpolkrat dražje kot v državah južno od Slovenije. Razumljivo je, da ljudje iščejo rešitev drugje, še posebej, če gre za resno problematiko in človeku na primer manjka nekaj zob, kar pa se začne dogajati že kmalu po 40. letu starosti." Večina ljudi, ki so se odločili za njihovo posredovanje, je potrebovala kompletno obdelavo zobovja, to pomeni zgornjo in spodnjo protetiko, ali korenite posege, kot je vstavitev več implantatov, tudi dvanajst. Ljudje se namreč za možnost ureditve zobovja v bolj oddaljeni državi odločijo, ko potrebujejo korenite posege, za plombo se ne splača hoditi tako daleč. "Razlika v ceni korenitih posegov pa je občutna: pri osmih implantatih, titan-porcelanski prevleki ter obdelavi je v Sloveniji potrebnih skoraj 30.000 evrov, v bolgarskem dentalnem centru, s katerim sodelujemo, pa 10.000 evrov," je primerjal.

V agenciji opažajo, da je med strankami precej mladih ljudi, starih od 20 do 30 let. "Neverjetno, kakšna problematika se je pojavila pri mladih. Protetiko pri starejših je mogoče razumeti, pri mlajših pa teže: očitno gre za posledice nezdrave prehrane in tega, da težave niso bile sproti obravnavane v okviru skrbi za zdravje zob otrok, tako kot bi morale biti," je zaskrbljen Kolenc. Večina ljudi, ki se obrnejo na agencijo, ima slabo stanje zobovja. To je lahko posledica tega, ker so skrb za zobe v preteklosti zanemarili, med strankami pa so tudi ljudje, ki so že v procesu zdravljenja, a se to zdravljenje tako vleče, da ne vidijo konca in so zaskrbljeni nad tem, da po dveh, treh letih zdravljenje še vedno ni končano. Večina jih je tudi že pregledala stanje na trgu zobozdravstvenih storitev pri nas in ni turistična agencija prva, h kateri se zatečejo, pravi Adi Kolenc. Na koncu se odločijo na podlagi izkušenj, ki so si jih z zobozdravstvenim posegom v tujini pridobili prijatelji in znanci.

Glede na očitke slovenske zobozdravstvene stroke, da je problem dentalnega turizma prehitra obdelava in zapleti, ki lahko temu sledijo, Adi Kolenc pojasni, da so bile doslej nezadovoljne tri stranke, pri petnajstih pa je prišlo do okruška na zobu, kar so brezplačno popravili. "Paciente opozarjamo na pravilno higieno in način prehranjevanja: ko gredo iz zatečenega stanja zobovja v prenovo, morajo spremeniti tudi način prehrane in higiene. Ljudje pa naredijo veliko napako, ker v obnašanju ničesar ne spremenijo, zato lahko pride včasih tudi do vnetja. Če preventive ni, tega ni mogoče preprečiti."

Adi Kolenc zavrača tudi pripombe, da so storitve v drugih državah cenejše zato, ker uporabljajo cenejše materiale, oziroma da se ne ve, kakšne materiale uporabljajo: "A pri nas se pa to ve? Zobozdravniki materiale nabavljajo na trgu, in to takšne, za katere se pač odločijo. Ni nadzora nad tem, kakšne materiale nabavljajo. Zelo redki so tudi zobozdravniki, ki na spletni strani jasno zapišejo, kakšne materiale uporabljajo, na prste ene roke pa bi lahko preštel tiste, ki ob tem objavijo tudi cene. Pacient tako sploh ne ve, koliko ga bo stalo zdravljenje. Pri nas pa stranka s 95 odstotki natančnosti ve, kaj se bo delalo, s kakšnimi materiali in koliko bo to stalo." Nadzora nad cenami storitev domačih zobozdravnikov ni, uporabniki storitev pa nimamo nikakršnih pravic, razen da plačamo, se jezi kot uporabnik in plačnik zdravstvenih storitev. "Zobozdravstvene storitve so velik problem in hkrati velik finančni zalogaj in v zaostreni finančni situaciji si ljudje teh storitev ne bodo mogli privoščiti; to pa pomeni tudi, da so na poti k invalidnosti. Če nekdo ostane brez zob in dobi protezo, to zelo zmanjša kakovost življenja, saj sčasoma proteza naredi veliko škodo na kosti in dlesni," še poziva k preudarnosti pri nadaljnjem zmanjševanju zobozdravstvenih pravic.