Sporazum sta v Kabulu podpisala poveljnik ameriških sil v ZDA, general John Allen in afganistanski obrambni minister Abdul Rahim Vardak, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je pojasnil minister Vardak, bodo nadzor nad zaporom postopoma prevzeli v naslednjih šestih mesecih.

"S prevzemom zapora Bagram bo izpolnjen eden od pogojev loje džirge (najvišje afganistanske plemenske skupščine). Zelo smo ponosni nad tem pomembnim korakom," je dejal Vardak.

Zapor je poleg velike ameriške letalske baze Bagram severno od Kabula. V njem so zaprti uporniški borci, ki so bili zajeti med že več kot desetletnimi spopadi mednarodnih sil pod vodstvom Nata s talibani. V zaporu naj bi bilo zaprtih okoli 3000 jetnikov.

Posvetovanje z ZDA pred izpustitvijo vsakega zapornika

Kot navaja AFP, se bodo afganistanske oblasti zdaj v skladu s sporazumom morale posvetovati z ZDA pred vsako predvideno izpustitvijo kakega zapornika. Upoštevale pa naj bi tudi ugovore, če bodo Američani menili, da bi se ti zaporniki lahko lotili "terorističnih dejavnosti". Poleg tega bodo ZDA še eno leto po predaji zapora ohranile navzočnost za "zagotavljanje svetovalne, tehnične in logistične podpore".

Bagram afganistanski Guantanamo

Zapor Bagram, ki ga zaradi obtožb o kršitvah človekovih pravic imenujejo tudi afganistanski Guantanamo, je bil ena ključnih točk v pogajanjih med Washingtonom in Kabulom glede nadaljnjega strateškega partnerstva. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je večkrat javno zahteval, da Američani predajo nadzor nad tem zaporom Afganistancem, preden se bi kakorkoli pogovarjali o njihovi nadaljnji navzočnosti v državi po letu 2014.

Strateško partnerstvo kot pravni okvir

Strateško partnerstvo med ZDA in Afganistanom naj bi bilo sicer predvsem pravni okvir za nadaljnje vojaško delovanje ZDA v deželi pod Hindukušem tudi po odhodu mednarodnih sil pod vodstvom zveze Nato. Afganistanskim silam naj bi namreč Američani v boju s talibanskimi uporniki pomagali z obveščevalnimi podatki, letalsko podporo in logistiko, navaja AFP.

ZDA so podobno strateško partnerstvo načrtovale tudi v Iraku, a so v pogajanjih obupale, ker Bagdad ni želel pristati na imuniteto ameriških vojakov. Zato se je Washington odločil umakniti vse ameriške vojake iz države.

Zažiganje koranov

Zapor Bagram je bil prejšnji mesec tudi v ospredju škandala z zažiganjem koranov, ki so si ga privoščili ameriški vojaki. Uničevali so namreč knjige, preko katerih so si zaporniki dopisovali, med njimi pa je bilo tudi več izvodov muslimanske svete knjige. Izbruhnili so množični in nasilni protesti, v katerih je bilo ubitih okoli 40 ljudi.