Prejšnji mesec smo v Dnevniku pretehtavali zdravje mestnih financ z analizo zaključnih računov Mestne občine Maribor, ki jo Franc Kangler vodi od novembra 2006. Ugotovili smo, da so v prvi Kanglerjevi petletki proračunski odhodki presegli prihodke za več kot 48 milijonov evrov. Hkrati si je občina v tem času v bankah izposodila 24,5 milijona evrov.

Občina se je zgražala nad "osnovnošolskim" seštevanjem

Kanglerjevo županstvo se je ogorčeno odzvalo na Dnevnikova razkritja in je vsem medijem poslalo sporočilo, v katerem je zapisalo: "Navedbe o primanjkljaju nikakor ne držijo, saj ne smemo enostavno osnovnošolsko seštevati razlike med prihodki in odhodki, temveč je treba upoštevati vse predpisane račune Mestne občine Maribor." Pripomnili so še, da so določeni podatki prikazani posebej in ne v bilanci prihodkov in odhodkov (zadolževanje, odplačilo zadolževanja, prodaja in nakupi kapitalskih deležev).

Bralcu je treba pojasniti, da je občinski argument, češ da ni dovoljeno seštevati proračunskih primanjkljajev, iz trte izvit, saj takšne prepovedi ne določa nobeno računovodsko pravilo ali načelo. Smo pa iz podatkov občinskega odziva ugotovili, da je bil dejanski proračunski primanjkljaj za obdobje 2007-2011 nekoliko nižji, kot smo zapisali. Ker nam občina ni marala razkriti podatkov za minulo leto, smo se namreč morali zanašati na ocene iz veljavnega proračuna za minulo leto. V svojem odzivu pa je občina objavila tudi lanske podatke, iz katerih izhaja, da znaša sešteti proračunski primanjkljaj (presežek proračunskih odhodkov nad proračunskimi prihodki) v obravnavanem obdobju 40 milijonov evrov. Velja pa še omeniti, da je imela občina 16. februarja 2012 še za dobrih šest milijonov evrov neplačanih zapadlih obveznosti.

Mestne finance naj bi letos zabredle še globlje v minus. Predlog proračuna predvideva, da bo občina do konca leta ustvarila 14,349.549 evrov proračunskega primanjkljaja. Tega nameravajo pokriti z najemom novega bančnega posojila v višini 15 milijonov evrov. Proračunski prihodki naj bi se z lanskih slabih 100 milijonov evrov povzpeli na 138,4 milijona evrov, med drugim na podlagi tega, ker jim bo Plinarna Maribor vnaprej nakazala celotno koncesnino, vredno 15 milijonov evrov, za 15-letni najem mestnega plinovoda.

Maksa, UGM in knjižnice tudi letos ne bodo zgradili

Z zbranimi prihodki bi zagotovili izvedbo evropske prestolnice kulture in bi javnemu zavodu Maribor 2012 nakazali dobrih 18 milijonov evrov. Za evropsko prestolnico mladih pa je predvidenih 587.529 evrov. Iz gradiva je še mogoče izluščiti, da občinski funkcionarji tudi letos ne predvidevajo dokončanja gradnje Mariborskega kulturnega središča Maks in nove Umetnostne galerije Maribor.

Za to investicijo, za katero so že oktobra lani položili temeljni kamen, bi letos namenili samo 6,7 milijona evrov, preostalih 10 milijonov evrov pa načrtujejo šele za prihodnje leto. Tudi gradnja nove knjižnice Rotovž naj bi se zamaknila v leto 2013, saj je v predlogu proračuna letos zanjo predvidenih samo 475.000 občinskih evrov, preostalih 10,5 milijona evrov za to investicijo pa bi občina zagotovila šele ob letu osorej.

V županstvu ne bodo zategovali pasu

Če bo proračun sprejet, bo insolventnemu podjetju Univerzijada Maribor občina poplačala svoje dolgove v višini 260.000 evrov, s čimer bi lahko insolventna družba sprožila postopek likvidacije. Za naložbe, ki so bile predvidene za potrebe univerzijade, pa je predviden dober milijon evrov. Z njim bi občina financirala dokončanje predinvesticijske in investicijske dokumentacije.

In še ena zanimivost: Kanglerjevi letos v občinski upravi očitno ne nameravajo varčevalno zategovati pasu: letošnji znesek za plačilo dejavnosti župana in podžupanov se bo namreč v primerjavi z lanskim povečal za kar 9,6 odstotka, za plače in druge izdatke vseh zaposlenih pa namerava letos porabiti 7,5 odstotka več kot lani.