Svet ECB je ob tem nespremenjeni pustil tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki ostajajta pri 1,75 oz. 0,25 odstotka. ECB je tako novembra kot tudi decembra lani znižala ključno obrestno mero za območje z evrom, vsakič za 0,25 odstotne točke. Na trenutni ravni bo po oceni analitikov ostala še več mesecev.

Gospodarstvo območja z evrom se bo letos skrčilo za 0,1 odstotka, pa v marčni napovedi pravi ECB. S tem je ECB svojo napoved iz decembra lani znižala za 0,4 odstotne točke, je razkril Draghi. ECB je znižala tudi napoved gospodarske rasti za leto 2013, in sicer namesto decembrske napovedi o 1,3-odstotni rasti ECB sedaj pričakuje rast v višini 1,1-odstotka.

Hkrati je Draghi pojasnil, da naj bi inflacija v območju z evrom letos dosegla 2,4 odstotka, kar je precej nad ciljnim območjem ECB, ki je blizu, a nekoliko pod dvema odstotkoma. Višja inflacija zmanjšuje verjetnost, da bi ECB še dodatno znižala ključno obrestno mero. Draghi je danes znova poudaril, da ECB ostaja zavezana ohranjanju stabilnosti cen.

Prisotna negativna tveganja

V decembrski napovedi je sicer ECB za letos napovedovala inflacijo na letni ravni v višini dveh odstotkov. V letu 2013 pa banka pričakuje 1,6-odstotno inflacijo. Sicer je Draghi danes poudaril, da dostopni podatki potrjujejo stabilizacijo gospodarstva v območju z evrom, pri čemer pa negativna tveganja ostajajo. "Pričakujemo, da bo gospodarstvo območja z evrom letos postopno okrevalo," je ob tem poudaril Italijan na čelu ECB.

"Okrevanje bo zelo postopno, če ne počasno," je na vprašanje novinarjev, od kod zaupanje v okrevanje gospodarstva ob velikih težavah nekaterih držav in strogih varčevalnih ukrepih držav v območju z evrom, dejal Draghi. Med viri, pri katerih se bo napajalo to okrevanje, pa je izpostavil močnejše povpraševanje iz tujine, zelo nizke obrestne mere ter vse ukrepe, s katerimi akterji zagotavljajo primerno delovanje finančnega sektorja v območju z evrom.

Strukturne reforme ob tem ostajajo nujne in države morajo vztrajati pri njihovi implementacijami, je poudaril Draghi. Prav tako bo potrebno nadaljevanje s koraki v smeri fiskalne konsolidacije tako v posameznih državah kot v območju z evrom, korak v pravo smer pa so opozorilni mehanizmi Evropske komisije v primeru makroekonomskih neravnovesij, je menil.

Sledijo nove injekcije?

Dotaknil se je tudi dveh triletnih operacij dolgoročnejšega refinanciranja bank v območju z evrom, ki sta bili po njegovem mnenju "nedvomno uspešni", saj se je okolje občutno izboljšalo, trgi so se znova odprli. "Vidimo številne zanke izboljšanja zaupanja v evro," je pojasnil Draghi.

Ob tem pa je na vprašanja novinarjev, ali bi lahko sledila še tretja finančna injekcija, Draghi znova zagotovil, da gre za nekonvencionalna ukrepa, ki sta časovno omejena. ECB je pripomogla k precejšnjemu izboljšanju okolja, zdaj pa so na potezi vlade in finančne ustanove, ki morajo nadaljevati z reformami in ukrepi, s katerimi bodo podprli okrevanje, je dejal. Poznavalci tako ocenjujejo, da bo ECB za nekaj časa počakala z nadaljnjimi potezami.