Nagrajenci Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za leto 2011 so Janez Bijol iz podjetja Bijol, Franc Frelih iz podjetja Plasta, Boštjan Gorjup iz podjetja BSH Hišni aparati, Simona Klukej iz podjetja Bartec Varnost, Marko Kolbl iz podjetja Europlakat, Marko Lotrič iz podjetja Lotrič laboratorij za meroslovje, Marjan Mačkošek iz jeklarne Štore Steel, Miroslav Pikovnik iz računovodske hiše Unija ter Gregor Pipan iz podjetja Xlab.

"Letošnje nagrade se podeljujejo v časih krize in recesije, torej v klimi, za katero sta značilna črnogledost in vtis, da podjetja in gospodarstvo nimajo prihodnosti in tudi ne pravih odgovorov na izzive, s katerimi se soočajo," je na novinarski konferenci pred večerno slovesnostjo dejal predsednik GZS Samo Hribar Milič.

"Imeti odlične in najboljše ni nekaj samo po sebi danega," je opozoril Hribar Milič. Ob tem je opomnil, da gospodarstvo pričakuje odločne spremembe, ki bodo omogočile, da ne bodo nagrad dobivali le najbolj talentirani, ampak bodo kar najširšemu krogu gospodarskih subjektov omogočale doseganje dobrih poslovnih rezultatov. S tem bo državna blagajna polna, zaposlenost pa boljša, je menil.

Družinsko podjetje Bijol iz Vuzenice, ki se ukvarja z montažo, razvojem in prodajo avtodvigal, zaposluje 40 delavcev. Njegov ustanovitelj Janez Bijol je povedal, da so njihovi kupci vsi v Sloveniji, ki se ukvarjajo s prevozom blaga.

Frelih je podjetje Plasta iz Šentruperta ustanovil leta 1980. Danes imajo tri tovarne v Mirnski dolini, dve v Podgradu ter nekaj v BiH in Srbiji. Vse poslujejo z dobičkom, verjetno zaradi velikega obsega naložb, je menil Frelih.

Podjetje BSH Hišni aparati je danes podružnica nemške skupine Bosch Siemens. "Kriza nas je nekako preskočila," je dejal Gorjup in povedal, da so v zadnjih letih povečali tako prihodke kot število zaposlenih. Teh je zdaj v Sloveniji 1200.

Podjetje Bartec Varnost se ukvarja s razvojem in proizvodnjo protieksplozijsko zaščitenih električnih naprav. Podjetje s sedežem v Zagorju izhaja iz tamkajšnjega rudnika, danes pa posluje v okviru nemškega koncerna Bartec. V zadnjih letih dosega deset- do 15-odstotne stopnje rasti, temu ustrezno je rasel tudi dobiček, je povedala Klukejeva.

Ljubljanska družba Europlakat beleži 20-letnico obstoja in danes zaposluje več kot 100 delavcev. V krizi je oglaševalska dejavnost po Kolblovih besedah zelo pod udarom, kljub temu pa jim je uspelo preživeti in rasti. Rast je posledica uvajanja novih produktov, med njimi je Kolbl izpostavil projekte javno-zasebnega partnerstva, denimo avtobusnih nadstrešnic in izposoje koles.

Družinsko podjetje Lotrič laboratorij za meroslovje s sedežem v Selcah zaposluje 41 ljudi. "Zaupanje v našem podjetju je cenjena vrednota, ključno pa je delo z našimi odjemalci tako doma kot v tujini, kjer smo v zadnjem letu in pol ustanovili pet podjetij v petih državah na območju jugozahodnega Balkana," je dejal Lotrič.

Mačkošek je povedal, da je proizvodnja jekla v Štorah v svoji 160-letni zgodovini dosegala vzpone in padce. Potem ko so leta 2009 izgubili praktično 70 odstotkov trga, pa jim je v zadnjih dveh letih uspelo prihodke spet povečati.

Podjetje Unija računovodska hiša s sedežem na Brezovici pri Ljubljani je bilo ustanovljeno z namenom, da bi naredili nekaj drugačnega in to jim je po Pikovnikovih besedah uspelo z zelo strokovnimi storitvami in informacijsko podporo, ki omogoča povsem brezpapirno poslovanje.

Pred desetimi leti ustanovljeno podjetje Xlab se ukvarja z razvojem IT tehnologij. Pipan je med vzroki za uspeh izpostavil inovativnost zaposlenih, ki temelji na odprtosti. "Oseben pristop k ekipi, s katero delaš, je ključnega pomena za uspeh v globalnem svetu," je menil.

GZS nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke podeljuje že od leta 1996, skupaj z današnjimi nagrajenci jih je doslej prejelo 315 poslovnežev, med njimi 19 žensk. Kot je povedal član komisije za nagrade GZS Štefan Sobočan, so tokrat odprli možnost kandidiranja vsem podjetjem, ne le članom GZS.

Nagrajenci se združujejo v okviru Kluba nagrajencev, ki je na današnjem srečanju gostil ekonomista Jožeta Mencingerja. "Nismo nič slabši od drugih," je menil ekonomist ter dejal, da osnovni problem v Sloveniji ni visok javni dolg - ta je namreč razmeroma nizek - temveč zadolženost bank v tujini. Zdajšnji primanjkljaj ni nič posebnega, še posebej če se primerjamo z ostalo Evropo, je dejal.

Zlato fiskalno pravilo, po katerem morajo biti proračuni izravnani oz. v presežku, o katerem so se v ponedeljek dogovorili prvaki parlamentarnih strank, je Mencinger označil za enega od nesmislov EU. "Zdi se mi povsem nesmiselno, da se to zahtevo zapiše v ustavo," je dejal in pojasnil, da ekonomska politika sodi na vlado in ne v DZ, kjer nikoli ne veš, kdo je dvignil roko.