Računsko sodišče ugotavlja, da je imelo konec leta 2010 210 občin skupaj 3865 funkcionarjev, od tega 210 županov, 278 podžupanov in 3377 občinskih svetnikov. Na ta dan so imele občine v občinskih upravah 4622 zaposlenih, od tega 219 zaposlenih v 47 skupnih občinskih upravah. Občine so v letu 2010 za lastno delovanje namenile skupaj 288,7 milijona evrov.

Premoženje občin je ob koncu leta znašalo skupaj skoraj 11,4 milijarde evrov. Občine so imele v letu 2010 skupaj nekaj manj kot 2,2 milijarde evrov prihodkov in dobrih 2,3 milijarde evrov odhodkov, kar pomeni, da so občine v letu 2010 izkazale primanjkljaj v znesku 132.233.494 evrov.

Večina je v minusu

Kar 137 občin je imelo primanjkljaj, 73 občin pa presežek. Glede na število prebivalcev porabijo v povprečju manjše občine več sredstev, pri tem pa manj prihodkov pridobijo iz virov, na katerih velikost lahko delno vplivajo tudi same - zato in zaradi v povprečju slabše razvitosti so manjše občine večje prejemnice transferov ter sredstev solidarnostne in finančne izravnave, ugotavlja računsko sodišče.

Na zadnji del leta 2010 je bilo 184 oziroma 87,6 odstotka vseh občin zadolženih, in sicer za skupaj 733.513.962 evrov. Od tega je znašal dolg občin skoraj 556 milijonov evrov, pravne osebe občin pa so bile še dodatno zadolžene za skoraj 178 milijonov evrov. Od 31. 12. 2000 do 31. 12. 2010 se je skupna zadolženost občin na prebivalca povečala s 47,3 evra na prebivalca na 357,9 evra na prebivalca.

Ko izjema postane pravilo

Od 210 občin, kolikor jih je obstajalo v letu 2010, jih je imelo 110 ali več kot polovica manj kot 5000 prebivalcev, kar bi moralo po zakonodaji biti izjema. A računsko sodišče ugotavlja, da so izjeme dejansko postale pravilo.

Po merilih, ki jih je računsko sodišče uporabilo v reviziji, je bilo v letu 2010 finančno samostojnih 48 od 210 občin. Pri tem finančna samostojnost pomeni, da so sredstva dohodnine prebivalcev teh občin zadostna za financiranje obveznih nalog občin. V letu 2010 je bilo namreč 162 občin prejemnic presežne solidarnostne izravnave, in sicer so skupaj prejele več kot 167 milijonov evrov presežne solidarnostne izravnave.

"Obstoječa ureditev področja občin sicer zagotavlja, da so te sposobne zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev, vendar pa je pri tem stroškovna uspešnost občin različna in je odvisna od velikosti občine glede na število prebivalcev," ugotavlja računsko sodišče. Zato revizorji menijo, da brez prilagajanja sistema financiranja in dodatnega financiranja iz državnega proračuna za skupno opravljanje nalog vse občine ne bi mogle izvajati nalog, s katerimi naj bi zadovoljevale potrebe in interese svojih prebivalcev.

Priporočili ministrstvoma

To so hkrati tudi vzroki za nezainteresiranost občin za združevanje, so prepričani na računskem sodišču. Ministrstvu za pravosodje in javno upravo zato priporoča, naj pri urejanju sistema lokalne samouprave prevzame bolj aktivno vlogo na področju ureditve občin in na podlagi že izvedenih analiz in njihovih rezultatov predstavi možne smeri razvoja ureditve občin.

Ministrstvu za finance pa računsko sodišče priporoča, naj v mejah svojih pristojnosti čim prej vzpostavi sprotno spremljanje poslovanja občin in s tem zagotovi vpogled v stanje poslovanja občin ter možnost pravočasnega ukrepanja, tudi pri spremembah pravnih podlag, ki urejajo financiranje občin.