Oba voditelja sta seveda govorila o Iranu ter o možnosti, da Teheran postane jedrska sila. Tako Obama kot Netanjahu se strinjata, da je jedrska oborožitev Irana nesprejemljiva. Ameriški predsednik je tudi včeraj izraelskemu premierju zagotovil vso podporo ter še enkrat poudaril, da Washington ne izključuje nobene od možnosti za preprečitev tega, da bi Teheran izdelal lastno atomsko orožje. Obama pa je pred razgovori z izraelskim premierjem v izjavi za tisk odločno podčrtal, da gospodarske sankcije proti Iranu niso zgolj omejevanje Irana, temveč sredstvo in prisila, s katerim mednarodne sile skušajo preprečiti, da bi Iran pridobil jedrsko orožje.
ZDA vztrajajo, da sankcije delujejo
Netanjahujevo stališče pa je kljub zagotovilom ostalo neomajno. Izraelski premier vztraja, da je treba Iran prisiliti, da bo prekinil postopek bogatenja urana ter še pred nadaljevanjem mednarodnih pogajanj dovolil nadzor jedrskih inšpektorjev. Stališče Washingtona je, da izraelska zahteva onemogoča nadaljevanje pogajanj. Obama je v minulih dneh poudarjal, da sankcije delujejo in torej vplivajo na voljo Teherana za oživitev pogajanj. Ameriški predsednik je dan pred srečanjem z izraelskim premierjem govoril na srečanju Aipaca (Ameriškega proizraelskega lobija), kjer je zatrdil, da vsi obveščevalni podatki kažejo, da Iran ni nič bliže proizvodnji jedrskega orožja, kot je bil pred dvema letoma. Obama je poleg tega dejal, da ne verjame, da bi napad na Iran koristil ameriškim ali izraelskim interesom. Ne glede na razhajanja v stališčih ameriški predsednik Izraelu zagotavlja vso podporo.
Netanjahu, konservativni vodja in jastreb izraelske politike, je od Obame včeraj skušal doseči več, kot pa je ameriški predsednik, ki v zvezi z Iranom opozarja tudi na grozovite posledice vsake vojne, bil pripravljen ponuditi. O tem, kako so včeraj potekala pogajanja za zaprtimi vrati, za zdaj v javnost ni pricurljalo še ničesar. Ni izključeno, da je Netanjahu svoje srečanje z ameriškim predsednikom komentiral v govoru, ki ga je na Aipacu imel po zaključku redakcije. Slovito srečanje med Obamo in Netanjahujem pred letom dni se je končalo s frčanjem perja med sogovornikoma. Izraelski premier je takrat pred novinarji Obamo poučeval o izraelski varnosti ter ostro zavrnil njegove predloge za nadaljevanje pogajanj s Palestinci. Med voditeljema vladajo slabi odnosi tudi zato, ker Netanjahu, tako kot ameriški republikanci, komaj čaka, da bo Obama zapustil Belo hišo. Izraelski premier, ki je minulo poletje gostil številno delegacijo republikanskih kongresnikov, je tudi velik zaveznik Sheldona Adelsona, lastnika igralnic v Las Vegasu. Sheldon v ameriški volilni kampanji z milijoni zalaga Newta Gingricha. Po drugi strani pa je notorična tudi Obamovo povezava s Simonom Peresom, izraelskim predsednikom, s katerim si deli zelo podobna politična stališča. "Če je mogoče grožnje Irana preprečiti z gospodarskimi in političnimi sredstvi, potem je to nedvomno zelo dober začetek. Toda če hočemo, da bo Iran te ukrepe vzel resno, je treba na mizo položiti vse opcije," je na srečanju Aipaca dejal Peres, ki se je dan pred tem sestal z Obamo.
Netanjahu hoče jasen odgovor
Toda Netanjahu, kot kaže, vztraja, da Obama javno in nedvoumno pove, kaj bodo Združene države Amerike storile v primeru, če se Iran ne bo upognil. Obama, tako meni izraelski Haaretz, ne namerava obljubiti ničesar. Toda morda gre le za igro. Ne glede na ledene odnose med voditeljema je Obama odnose med državama ocenil kot funkcionalne. Zato je včeraj v Beli hiši nedvomno potekal tudi razgovor o modalitetah eventualnega vojaškega posega. Ki pa ga Washington ne želi. Vsaj za zdaj ne. Zaradi varnosti ZDA Obamo skrbi, da bo Izrael napadel sam. Če drugega ne, je Obama od Netanjahuja zahteval, da pred eventualno unilateralno akcijo v doglednem času obvesti Washington.
