Kakšni so občutki po osvojeni prvi lovoriki na celjski klopi?
To je fantastično! O tem sem sanjal. In zdaj so se mi sanje uresničile. Prve lovorike ne pozabiš nikoli v življenju, še zlasti če jo na trenerski klopi nekega kluba dosežeš že v prvi sezoni.
Sredi drugega polčasa ste zaostajali za štiri zadetke, a ste nato vstali od mrtvih.
Odločilna je bila sprememba naše obrambe, potem ko je Škof zbiral svoje obrambe kot po tekočem traku. Bili smo v veliki krizi, toda po minuti odmora, spremembi obrambe in vstopu vratarja Matevža Skoka se je tehtnica nagnila na našo stran. Svoj prispevek so poleg Skoka dali tudi drugi igralci. Dobili smo dodaten zalet in najprej nam je uspelo izenačiti, nato povesti in v zadnjih minutah doseči celo visoko zmago. Do zmage niso prišli s posebno kakovostno igro, ampak po zaslugi borbenosti, velikega srca, neverjetne želje in volje ...
V končnici so tehtnico na celjsko stran nagnili predvsem mladi igralci.
V naši ekipi imamo kar devet igralcev iz celjske rokometne šole. To so rokometni dragulji, ki jih je treba brusiti, jih spoštovati, verjeti vanje in jim dati maksimalno dobre pogoje za delo. Prepričan sem, da se nam bo to v prihodnosti bogato obrestovalo in da bo velik del teh igralcev dosegel vrhunsko raven. Skratka, naša ekipa ima srce in dušo, poleg tega tudi kakovost, zato sem prepričan, da smo na začetku novega velikega poglavja celjskega rokometa.
