Osem mesecev pred ameriškimi predsedniškimi volitvami bo prav to srečanje morda prineslo odgovor, ali se bo zgodil vojaški napad na islamsko republiko in kdo bi se ga slednjič utegnil lotiti: Izrael samostojno, Izrael in ZDA skupaj ali nihče.
Razhajanja med ZDA in Izraelom glede soočanja s tako imenovano "iransko jedrsko grožnjo" se bistveno razlikujejo. V izraelskih medijih zato tokratno Netanjahujevo srečanje z Obamo že opisujejo kot prelomno in morda najtežji pogovor v njegovem življenju. Medtem ko administracija Obame še vedno vztraja, da Iranu ne bo dovolila izdelati jedrskega orožja, Izrael vse glasneje zahteva, da se Iranu prepreči tudi sama zmožnost izdelave jedrskih konic. S takšno zahtevo na Obamo pritiska tudi del kongresnikov.
Ameriški predsednik bi pred dokončno odločitvijo, kaj storiti glede Irana, rad videl, ali ameriške in evropske sankcije proti islamski republiki delujejo. Izrael medtem opozarja, da časa za njihovo morebitno enostransko vojaško ukrepanje ni več na pretek. Ker ne premorejo takšnega vojaškega aparata kot ZDA, v Tel Avivu ocenjujejo, da bi sami morali Iran napasti prej kot v kombinirani akciji z ZDA, če bi hoteli upati na uspeh. Kot morebitno časovno okno zanj se v zadnjih mesecih najpogosteje omenja letošnja pomlad ali zgodnje poletje. Do nadaljevanja pogajanj šestih velikih sil z Iranom o njegovem jedrskem programu naj bi sicer prišlo v naslednjem mesecu.
