"Glede na to, kako zgleda primer v času vlaganja obtožnice, ni osnove, da bi zahtevali običajno zaporno kazen," je dejal generalni tožilec Tor-Aksel Busch v navodilih tožilcem, odgovornim za primer. Trenutno namreč izvajajo že drugo psihiatrično oceno Breivika, ki jo je odredilo sodišče, potem ko je prva konec lanskega leta pokazala, da je bil v času napada neprišteven. To je sicer sprožilo številne kritike v nekaterih krogih, predvsem s strani svojcev žrtev.
Ob tem pa je Busch poudaril, da "mora biti v obtožnici jasno, da ima tožilstvo med sojenjem pravico zahtevati zaporno kazen v višini 21 let (najvišja možna zaporna kazen na Norveškem za kazensko odgovorne), kar bi temeljilo na vseh dokazih, predstavljenih na sodišču." Po Buschevih besedah bodo Breiviku glede na trenutno situacijo sodili kot neprištevnemu. Obenem je sicer poudaril, da bi se to lahko spremenilo, če bi se pojavile nove informacije o psihičnem stanju 33-letnega desničarskega skrajneža.
Ne glede na ugotovitve ocene se bo sojenje začelo 16. aprila, na koncu pa bodo sodniki odločili, ali ga bodo poslali v zapor ali ne. Breivik je priznal, da je 22. julija lani najprej izvedel bombni napad na poslopje norveške vlade, kjer je umrlo osem ljudi. Kasneje je izvedel še strelski pohod na pripadnike podmladka laburistične stranke na otoku Utoya okoli 40 kilometrov iz Osla, kjer je življenje izgubilo 69 večinoma mladih ljudi.
Breivik sicer krivdo zanika in pravi, da je poveljnik odporniškega gibanja, ki želi z oblasti odstraniti evropske vlade in jih nadomestiti s patriotskimi, ki bodo iz Evrope izgnale muslimanske priseljence. Preiskovalci niso našli nobenega dokaza, da bi takšno gibanje obstajalo, in menijo, da je Breivik sam načrtoval in izvedel napad.
