Za Olimpijo je bila sinočnja četrtfinalna tekma številka šest najpomembnejša v zadnjih letih. Predvsem s psihološkega stališča, saj moštvu ni mogla pomagati cela kopica poškodovanih in obolelih igralcev, Alba pa je bila kot vselej v tej seriji popolna. Ljubljanski trener Hannu Järvenpää je igral le na tri napade, v vratih pa je imel veliko odgovornost dvajsetletni Matic Boh, ki kajpak ni vajen tolikšnega pritiska, kot ga je ponujala kulisa v Tivoliju pred 5000 glasnimi navijači. A neizkušeni Ljubljančan je s pomočjo vse ekipe vendarle zdržal breme. Z reporterske tribune se je videlo, da je imel tremo, saj je plošček nekajkrat nevarno poskakoval okoli njegove lovilke. »To je eden najboljših dni v mojem življenju! Igrati in povrhu še zmagati pred takšnim občinstvom je nekaj neverjetnega,« je po koncu tekme odleglo Maticu Bohu, ki se bo v polfinalu najverjetneje preselil na klop, saj se je kazen Matiji Pintariču že iztekla.
A preidimo k včerajšnjem dvoboju, ki se je z obeh strani začel zelo pazljivo. Videlo se je, da nihče ni želel tvegati že v uvodnih minutah, tudi vznemirjenja ni bilo čutiti na do vrha napolnjenih tribunah, po desetih minutah pa se je vendarle začela čustvena vojna na ledu. Madžari so prek Martona Vasa povedli po bliskovitem protinapadu, kar je bil znak, da bo morala Olimpija pogumneje zaigrati v napadu. In tudi je. Streli pred madžarskim vratarjem Adamom Munrojem so se vrstili kot po tekočem traku, olajšanje z izenačenjem je prinesel Ken Ograjenšek, ki je spremenil udarec Igorja Cvetka. Druga tretjina je ponudila povsem drugačen hokej kot prva, saj je bilo razburljivih trenutkov bistveno več. Zmaji so v tem delu tudi prvič povedli, Alba je po identičnem protinapadu kot v v enajsti minuti spet izenačila, publika pa je bila v zraku, ko je za 3:2 s kazenskega strela zadel Brock McBride.
Ljubljančani so imeli tako odlično izhodišče za zadnjih dvajset minut, Madžari pa so pritiskali na vse načine. Izenačili so še pravočasno, a to je bil tudi njihov labodji spev. Olimpija je iz petnih žil, ko so bili prav vsi že vidno izčrpani, na krilih fanatičnih navijačev Albi zmogla zadati še zadnji udarec tri minute pred koncem, ko je ob številčni prednosti Munroja od blizu presenetil kapetan Aleš Mušič. Zadnje trenutke obračuna so imeli zmaji vse pod svojim nadzorom, Madžari so bili v popolnem šoku, rajanje po zadnjem pisku sirene pa je bilo nepopisno. Prav takšno kot v sanjski zimi 2008, ko so Ljubljančani prilezli vse do velikega finala. Bo tako tudi letos? Direktor Matjaž Sekelj je prepričan, da bo zmaje v takšnem vzdušju Tivolija tudi v polfinalu težko kdo premagal.
Aleš Mušič, kapetan Tilie Olimpije: Baterije bodo še naprej polne
Druga izida šestih tekem četrtfinala: KAC – Salzburg 5:2 (2:1, 1:0, 2:1, v polfinale KAC s 4:2 v zmagah), Dunaj – Linz 4:2 (3:1, 0:0, 1:1, v zmagah 3:3; odločilna, sedma tekma bo v nedeljo ob 17.30 v Linzu).
