Ob današnjem obisku državnega sekretarja Ravnika na prizadetih območjih v Slovenski Istri, ki se je začel v prostorih Kmetijske zadruge (KZ) Agraria v Kopru, je njen direktor Frančeškin tako opisal zastrašujoče stanje, ki je predvsem posledica sosledja več "katastrof" v minulih letih, od katerih si kmetje niso opomogli: poplav v letu 2010, nato pojava bakterije E. coli in nazadnje še močne in kontinuirane burje ob hkratnih polarnih temperaturah v začetku letošnjega leta.

Po njegovih besedah je nastala trojna škoda. Tu je neposredna materialna škoda zaradi uničenja rastlinjakov ter vodnih zajetij in črpalk, poleg tega so bile uničene setvene rastline, dejanska škoda pa se bo v celoti pokazala šele, ko bo nastopil čas pobiranja pridelkov.

Trenutna ocena škode v Slovenski Istri se sicer giblje med 200.000 in 300.000 evrov, je navedel Frančeškin. Poudaril je, da so kmetje "naveličani obljub" in pričakujejo hitro ukrepanje. Ob tem je spomnil na izredno počasne administrativne postopke, ko je šlo za obljubo o zmanjšanju plačila najemnin po poplavah pred poldrugim letom.

Da sta burja in pozeba prizadeli skoraj vse lokacije, kjer pridelujejo zelenjavo, pa je izpostavila Jana Bolčič iz kmetijsko svetovalne službe.

Škodo na oljčnikih je zaradi razpršenosti nasadov težje oceniti, pa tudi same oljke so bile zelo različno prizadete, je pojasnila Alenka Vesel iz centra za oljkarstvo. Ob tem ocenjuje, da bo letošnji pridelek lahko tudi do 50 odstotkov nižji v primerjavi z lanskim.

Državni sekretar Ravnik, ki si je po srečanju šel ogledat dejansko škodo na terenu, je pojasnil, da neposredna pomoč države iz naslova zakona o odpravi posledic naravnih nesreč v tem primeru ni mogoča, saj ni bil dosežen potrebni obseg škode.

Glede škode na namakalnih sistemih gre za infrastrukturo v državni lasti in intervencija države tu ne bi smela biti vprašljiva. Po drugi strani pa razen favoriziranja določenih vrst naložb ali okolij, ki so utrpeli največ škode, znotraj razpisov neposredna finančna pomoč države ni verjetna.

Ravnik je tako kot najbolj realno ocenil možnost, da bo država ukrepala z odpisom katastrskega dohodka, odpisom davkov in prispevkov ter zmanjšanjem zakupnin, kar pa bo odvisno tudi od prijave in ocene dejanske škode.