Tako leta 2006 sprejeta strategija za prehod z analogne na digitalno radiodifuzijo kot leta 2007 sprejeti zakon o digitalni radiodifuziji sta v celoti upoštevala tudi pristojne evropske direktive, je v sporočilu za javnost zapisal generalni direktor RTVS Marko Filli.

S tem je Slovenija po njegovih besedah uvedla konkurenco na področju digitalnih omrežij oz. multipleksov tako, da imajo izdajatelji televizijskih programov možnost izbire med vsaj dvema operaterjema.

Ob tem še navaja, da je slovenski trg izdajateljev televizijskih programov izredno majhen, skupne zmogljivosti obeh multipleksov pa presegajo potrebe, saj TV-programov, ki želijo oddajati na prizemnem digitalnem oddajniškem omrežju, ni niti za en multipleks.

Hkrati Filli opozarja, da bo morala RTVS v primeru, da bo novela zakona o digitalni radiodifuziji sprejeta, v celoti pokrivati stroške delovanja multipleksa A, saj prostih kapacitet ne bo mogla tržiti. To pa bo pomenilo, da bo imel javni zavod na voljo manj finančnih sredstev za ustvarjanje programskih vsebin.

Poleg tega proste kapacitete treh televizijskih programov, ki bodo nastale z morebitno uveljavitvijo novele, po navedbah Fillija ne bodo zadoščale niti za kakovostno oddajanje enega programa javne televizije v visoki (HD) resoluciji. RTVS sicer namerava oddajati tri programe v HD-tehniki.

Niso zagotavljali oddajanja TV-signala po nižjih cenah

V RTVS tudi zavračajo informacijo, da so zagotavljali oddajanje TV-signala po nižjih cenah, kot jih je bil sposoben zagotoviti operater multipleksa B, ki ni mogel razlike pokrivati iz rtv-naročnine.

Kot pojasnjujejo, ima RTVS oziroma njena enota Oddajniki in zveze status operaterja s pomembnim tržnim deležem in s posebno odločbo agencije za pošto in elektronske komunikacije naloženo obveznost izračunavanja stroškovne cene za oddajanje programov v prizemnem digitalnem omrežju, ki je regulirana s strani agencije.

Filli tako meni, da je bil v konkurenčnem boju na malem slovenskem trgu upravitelj multipleksa B celo v prednosti, saj ima RTVS regulirano ceno, upravitelj multipleksa B pa jo je lahko prosto oblikoval.

Poudarja še, da RTVS ni nikoli kršila regulatornih odločb in da ni res, da je RTVS zgradila multipleks A v bistvu iz denarja za rtv-prispevek. Financirala jo je namreč iz razvojnih sredstev, ki ne izvirajo iz prihodkov od rtv-prispevka.

"RTV Slovenija je financirala izgradnjo celotnega omrežja za digitalno TV-oddajanje v celoti z lastnimi sredstvi, čeprav je v zakonu o RTV Slovenija državi naložena obveznost sofinanciranja digitalizacije," je sklenil.

Ustavno sodišče pobudo RTVS zavrnilo kot neutemeljeno

Ustavno sodišče je kot neutemeljeno zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti zakona o izvrševanju proračunov za leti 2011 in 2012 v členih, ki opredeljujejo višino rtv-prispevka. Pobudo je lani vložila Radiotelevizija Slovenija (RTVS) zaradi izpada dela januarskega prihodka zavoda zaradi pravne praznine za plačevanju prispevka.

RTVS je lani ostal brez skoraj pet milijonov evrov prihodkov, saj so zaradi pravne praznine januarski prispevek lahko zaračunali le za obdobje med 22. in 31. januarjem, torej za 10 dni in ne za cel mesec.

Le delen izpad sredstev

Na ustavnem sodišču so zapisali, da je prišlo do izpada sredstev iz naslova mesečnega prispevka le za del enega meseca, poleg tega pa prispevek ni edini vir financiranja RTVS, saj zavod po zakonu pridobiva sredstva iz mesečnega prispevka, tržnih dejavnosti, sponzoriranja in drugih virov.

"Pobudnik sam navaja, da bo svoj letni finančni načrt izpolnil, čeprav z velikim naporom. Tako le delen izpad sredstev enega izmed virov financiranja ni mogel pomeniti takšnega zmanjšanja sredstev financiranja, da bi bilo zaradi njega nedopustno poseženo v ustavno varovan položaj RTVS," so zapisali na ustavnem sodišču.

Ob tem navajajo, da je imel zakonodajalec stvarno utemeljen razlog, to je preprečitev retroaktivnosti, da je mesečni prispevek uveljavil šele od uveljavitve novele zakona o izvrševanju proračunov. Zato je očitek o neskladju izpodbijanih določb očitno neutemeljen, so zapisali na ustavnem sodišču.

Zaplet glede višine januarskega rtv-prispevka je nastal, ko so na RTVS na položnice za lanski januarski prispevek zapisali znesek v višini 12 evrov, čeprav je novela zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2011 in 2012, ki določa višino prispevka pri 12 evrih, začela veljati šele 22. januarja lani.

Po veljavnem zakonu o RTVS rtv-prispevek sicer znaša 11 evrov, vendar pa je vlada željam RTVS po evro višjem prispevku ugodila na način, da je to zapisala v vsakokraten zakon o izvrševanju proračunov.

Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2011 in 2012 pa določbe o višini prispevka ni vseboval, saj je bil leta 2010 sprejet novi zakon o RTVS, ki je določitev višine prispevka ponovno sistemsko uredil znotraj zakona, ki ureja javno radiotelevizijo, a je nato novi zakon o RTVS decembra leta 2010 na referendumu padel.

RTVS lani prodala za 18,9 milijona evrov obveznic in delnic

RTVS je vložilo pobudo na ustavno sodišče 1. februarja lani, izpodbijali pa so razlago 47. člena zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2011 in 2012. Ta člen zakona namreč razveljavlja člen zakona o izvrševanju proračuna za leti 2010 in 2011, ki je določal višino rtv-prispevka. Takšna razlaga bi namreč pomenila, da je bil prispevek 1. januarja lani ukinjen.

RTVS je sicer lansko leto kljub nižjim prihodkom od načrtovanih zaključil s pozitivnim rezultatom, saj so ustvarili za 177.000 evrov več prihodkov od odhodkov. RTVS je sicer lani prodala za 18,9 milijona evrov obveznic in delnic.

Ustavno sodišče je na seji 17. februarja soglasno zavrnilo tudi pobudo Jožefa Jarha za začetek postopka za oceno ustavnosti 52. člena zakona o volitvah v državni zbor. Pobudnik je izpodbijal navedeno določbo zakona o volitvah v DZ, ki določa, da če dvoje ali več političnih strank vloži skupno listo kandidatov, mora biti iz imena skupne liste razvidno, da gre za skupno listo dveh ali več političnih strank. Po oceni ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je sodišče zavrnilo.