Marjana Vončina

Male prenosne škatlice, ki omogočajo pogovor skoraj vedno in povsod, že dolgo izzivajo vprašanja, kako nevarni so prenosni telefoni in kakšen "napad" za človeške možgane pomenijo. Znanost vse do zdaj ni dala prepričljivega odgovora, dopušča pa možnost, da je tveganje za nastanek raka možganov morda vendarle možno povezati z mobiteli. Nekako v slogu starega vprašanja, ki se ga rado drži nekaj posmehljivosti: kaj pa, če je res.

To je spodbudilo slovensko poslanko v evropskem parlamentu, dr. Romano Jordan, da je skupaj s tremi poslanci iz drugih držav evropski komisiji zastavila vprašanje. "Kot članica odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane sem postala še posebno pozorna na to. Uporaba mobilnih telefonov namreč narašča, še posebno med mladimi, ki bodo potemtakem nosili morebitne večje posledice. Previdnostni ukrepi so še kako potrebni," pravi poslanka, po izobrazbi diplomirana inženirka elektrotehnike, magistrica jedrske znanosti in doktorica s področja jedrske tehnike. Maligni gliom, ki je najpogostejša vrsta raka na možganih in za katerim je umrl tudi ameriški senator Edward Kennedy, je dovolj tehten razlog za to. Komisija se je med drugim zavzela za nadaljnje raziskave. Kot pravi poslanka, bo v primeru znanstvenih dognanj o vplivu mobilne telefonije na raka možganov treba spremeniti tudi evropsko zakonodajo.

Koliko je pravzaprav strah utemeljen in do kakšnih ugotovitev je prišla slovenska medicina? "Število novih bolnikov z vsemi možganskimi tumorji, prav tako z možganskimi gliomi, se veča in bliža številu 150 na leto. Število pa se enakomerno veča že daljše časovno obdobje, več desetletij, ne le v zadnjih desetih letih, ko se je raba mobilnih telefonov pri nas tako razmahnila. S približno 5,5 zbolelih vsako leto na 100.000 prebivalcev je Slovenija v spodnji tretjini lestvice evropskih držav, medtem ko so najbolj obremenjene skandinavske države," pravi prof. dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., vodja epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana. "Malo verjetno je, da je večanje števila bolnikov z možganskimi tumorji, ki ga opazujemo v Sloveniji in drugod v Evropi, posledica uporabe mobilnih telefonov. Število zbolelih se je namreč začelo povečevati že precej pred prihodom mobitelov, hitrost večanja pa se v zadnjih letih ni spremenila."

Onkološki inštitut nima podatkov, koliko časa pred odkritjem tumorjev na možganih so bolniki uporabljali mobitel. "Razloga sta dva: ker gre za razmeroma redko bolezen, je smiselno, da se za take raziskave povežejo raziskovalci iz več držav, saj so le tako izsledki dovolj verodostojni, vendar nas doslej k taki raziskavi še niso povabili; po drugi strani pa nas je zaposlenih tako malo, da bi si tudi v primeru, če bi se za kaj takega odločili, brez dodatnih ljudi in denarja take raziskave ne bi mogli privoščiti."

Čeprav znanost v tem trenutku ne more dati kratkega in jedrnatega odgovora, epidemiologinja, prof. dr. Maja Primic Žakelj, pripominja: "Doslej objavljeni rezultati raziskav kažejo, da je tveganje zelo majhno, in to pri najbolj izpostavljenih osebah, ki imajo telefon ob ušesu ves dan. Še zdaleč ga ne moremo primerjati s tveganjem, ki ga prinaša kajenje za nastanek pljučnega raka, izpostavljenostjo azbestu za mezoteliom ali sevanjem ultravijoličnih žarkov za maligni melanom. Število bolnikov, ki so morda doslej zboleli zaradi uporabe mobilnih telefonov, je tudi na svetovni ravni zanemarljivo."

Prenosni telefoni so postali naši večni sopotniki, pomočniki, preganjalci miru, zavezniki. Tudi škodljivci? "Če tehtamo njihove prednosti in slabe strani, bi bilo zanimivo prešteti, koliko smrti ali težkih poškodb je preprečil pravočasni klic na pomoč po mobilnem telefonu. Zagotovo je ta številka večja od števila ljudi, ki so zboleli za možganskim tumorjem zaradi njegove uporabe," pravi prof. dr. Maja Primic Žakelj.

Toda vedno obstaja nekaj znanstvene negotovosti in pri tako široki uporabi mobilnih telefonov, ko so položeni domala že v zibelko, je zahteva za dodatne raziskave upravičena. Toliko bolj, ker trenutne mejne vrednosti izpostavljenosti temeljijo na smernicah iz leta 1998.

John Dalli, evropski komisar za zdravje in varstvo potrošnikov, v odgovoru komisije na izrecno vprašanje dr. Jordanove, ali bo komisija sprejela kakšne dodatne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti morebitnim rakotvornim mobilnim napravam, odgovarja, da niso potrebni.

"Brez panike," bi rekel dobri stari vojak Švejk.

"Za zdaj…" kot v odgovoru dodaja Dalli.