Mirovni inštitut, ki je znan po kombinaciji znanstvenega in akcijskega sodelovanja, je raziskovalnemu projektu o homofobiji dodal plakatno akcijo z naslovom "Nisem zagaman/a. Sem za različnost. Različnost bogati", ki bo kmalu vidna po vsej Sloveniji. "Za plakatno akcijo smo se med drugim odločili tudi zato, ker želimo s svojimi besedili posegati v javni diskurz in pokazati, kakšna vrsta družbe želimo biti," je na predstavitvi povedala Neža Kogovšek Šalamon.
Raziskave, ki merijo socialno distanco, so v 90. letih pri vprašanju, koga ne želite imeti za svojega soseda, pokazale, da so to za 60 odstotkov vprašanih homoseksualci, danes je ta odstotek že 35. Slednje naj bi kazalo na vse večjo strpnost slovenske družbe, je na novinarski konferenci poudaril soavtor knjige Obrazi homofobije Roman Kuhar, ki je prepričan, da je k temu prispeval tudi Mirovni inštitut.
Da Mirovni inštitut širi sovražni govor pa so prepričani na portalu Politikis.si, saj naj bi bili plakati po njihovem mnenju usmerjeni na nasprotnike družinskega zakonika. Beseda "zagaman" namreč v pogovornem jeziku pomeni tudi "neumen", dodali pa so še, da je "v določenih kontekstih to lahko razumeti tudi kot psovko". "Vseeno, pa si takšnega žaljivega in hkrati sovražnega tona agitacije proti nasprotnikom družinskega zakonika, ne bi smela privoščiti ustanova, ki se ironično imenuje Mirovni inštitut," so zapisali.
Sprejemanje različnost je pot k boljši družbi
Neža Kogovšek Šalamon je pojasnila, da s trditvijo "nisem zagaman/a" poskušajo sporočiti, da smo kot družba vedno bolj vključujoči, "da družba trdovratno ne vztraja na izključevanju in da smo zmožni sprejemanja različnosti – to je prava pot k boljši družbi". To sporočilo izhaja iz raziskav Mirovnega inštituta.
Njihova plakatna akcija je nadaljevanje plakatne akcije izpred treh let, v kateri smo naslavljali izključevanje različnih skupin. "Z njo smo mimoidoče spraševali, kdaj jim bo zmanjkalo lepila za lepljenje stigmatizirajočih etiket na soljudi. S to novo akcijo pa mimoidočih ne naslavljamo na način zastavljanja vprašanj, temveč posredujemo pozitivno trditveno sporočilo, s katero odgovarjamo na vprašanje iz prejšnje plakatne akcije," je pojasnila Neža Kogovšek Šalamon.
Plakat poziva k razmisleku
"Lahko razumemo, zakaj se plakati berejo v kontekstu specifične razprave, ki je v teh dneh aktualna, vendar pa so zastavljeni mnogo širše z namenom opozarjanja na potrebno po vključujoči družbi. Plakat poziva k razmisleku o izključevanju in diskriminaciji v mnogoterih življenjskih situacijah, ne glede na to, ali do diskriminacije prihaja zaradi spola, rase, narodnosti, veroizpovedi, starosti, spolne usmerjenosti ali hendikepa," je prizadetost nasprotnikov zakonika razumela Neža Kogovšek Šalamon.
