Nekdanji guverner Massachusettsa Romney je doslej, po štetju ameriške tiskovne agencije AP, osvojil 123 delegatov, ki bodo konec avgusta v Tampi na Floridi potrjevali predsedniškega kandidata stranke. Za zmago jih je potrebno zbrati najmanj 1144. Nekdanji senator iz Pensilvanije Santorum jih je doslej zbral 72, nekdanji predsednik predstavniškega doma zveznega kongresa Newt Gingrich iz Georgie 32, zvezni kongresnik iz Teksasa Ron Paul pa 19.

Gingrich in Paul glede na ankete nimata možnosti za zmago v Arizoni in Michiganu, niti veliko možnosti za osvojitev delegatskih glasov. V Arizoni bo zmagovalec pobral glasove vseh 29 delegatov. V Michiganu pa bo zmagovalec vsakega od 14 zveznih kongresnih okrožij dobil dva delegata. Dva delegata si bosta razdelila kandidata, ki bosta na državni ravni dobila več kot 25 odstotkov glasov, kar bosta najverjetneje Romney in Santorum, ki naj bi danes dobil tudi zaščito tajne službe ZDA.

Predsedniške varnostnike ima od začetka februarja Romney. Lani jih je imel tudi Herman Cain, ki je odstopil od kampanje, Gingrich pa je za zaščito tajne službe zaprosil, vendar še ni dobil odgovora. Odločitev o zaščiti kandidatov je v rokah tajne službe, pri čemer Bela hiša nima besede.

Čeprav bo Romney po torku najverjetneje povečal prednost pred ostalimi po delegatih, pa se republikanska predsedniška kampanja ne bo končala še najmanj do 6. marca, ko bodo volitve in strankarska zborovanja v desetih državah naenkrat in bo porazdeljenih 419 delegatskih glasov.

Najprej bodo že v soboto strankarska zborovanja v zvezni državi Washington (40 delegatov), na tako imenovani "super torek" 6. marca pa bodo izbirali v državah Georgia (76 delegatov), Aljaska (24), Idaho (32), Massachusetts (38), Severna Dakota (28), Oklahoma (40), Ohio (63), Tennessee (55), Vermont (17) in Virginia (46). Od 6. do 10. marca bodo potekale okrožne konvencije tudi v Wyomingu za porazdelitev 12 delegatov.

Vsi kandidati sicer zagotavljajo, da se bodo borili do konca oziroma vse do konvencije. Glede na to, da v vrstah republikancev ni pravega navdušenja za nobenega od kandidatov, ni povsem izključeno, da v tekmo ne bi vstopil še kdo oziroma, da bi bil kandidat stranke znan šele na konvenciji.

Za zdaj poteka glavni boj med mormonom, ki zadnje čase na prizorišča svojih zborovanj pritegne ljudi, ki že na zunaj delujejo premožni in med neizprosnim katolikom, ki trdi, da zastopa interese delovnih Američanov, čeprav zavrača sindikate in možnost povišanja minimalne plače. To zanimivo podpira Romney, ki se skuša volivcem v rojstnem Michiganu obenem prikupiti z izjavami, da njegova soproga vozi kar dva (draga) cadillaca.

Predvsem Romney v Michiganu in naprej v Ohiu, ki bo novembra spet ena od najbolj odločilnih držav za zmago na splošnih volitvah, razkazuje finančno moč svoje kampanje s poplavo oglasov. Santorum se trudi, da bi pozornost medijev usmeril v svoj gospodarski načrt, ki predvideva odpravo davka na proizvodna podjetja, vendar pa se sam vedno vrača k poudarjanju krščanskih vrednot, nasprotovanju splavu in kontracepciji ter sedaj tudi izrazitemu nasprotovanju ločitve Cerkve od države.

Santorum je prepričan, da ima Cerkev vlogo in vpliv na državo od same ustanovitve naprej, vendar pa zavrača vpletanje države v Cerkev. Romney, ki je pripadnik verske manjšine mormonov, se razpravam o veri in Cerkvi večinoma izogiba in poudarja svoje poslovne izkušnje. Za Santoruma pravi, da je sicer "prijazen fant", ki pa nima izkušnje v gospodarstvu. V nacionalnih anketah sta oba kandidata izenačena pri vrhu, vendar pa te ankete ne pomenijo veliko.