Iz 23. februarja objavljenega odgovora komisije za preprečevanje korupcije (KPK) na neki drugi Dnevnikov članek je razvidno, da ima ta komisija ogromno dela, in mislim, da ga dobro opravlja. Zato se ji toliko bolj čudim, da je nekritično nasedla lanski Zalarjevi očitno politično motivirani prijavi zoper njegovega ministrskega predhodnika Šturma in je začela zoper njega postopek zaradi suma korupcijskega ravnanja. Sedaj se je potrdilo, da v tem primeru niti o sumu korupcije ni ne duha ne sluha - toda namesto da bi po tej ugotovitvi komisija postopek ustavila, iz članka v Dnevniku 23. februarja lahko razberemo, da so se, potem ko korupcije niso mogli ugotoviti, samovoljno "preobrazili" v nekakšno "inšpekcijo za upravni postopek" in delijo dr. Šturmu, profesorju upravnega prava in nekdanjemu predsedniku ustavnega sodišča, "lekcije" o vodenju upravnega postopka. Za take lekcije pa so ne le nepristojni, ampak očitno tudi strokovno hudo nekvalificirani. Na to sklepam iz navedbe v Dnevniku, da po tej njihovi "strokovni" presoji Šturmovo odločanje o ekstradiciji Paravinje ne bi smelo trajati več kot en mesec, ker se drugi ekstradicijski postopki običajno končajo v takem času. Ker sem jim v svojem sedem strani dolgem pravnem mnenju natančno razložil popolno strokovno zgrešenost tega njihovega stališča, se lahko samo čudim, da ga kljub temu še vedno slepo ponavljajo. S tem delajo natančno to, kar sami očitajo dr. Šturmu - rušijo zaupanje v strokovnost svojega odločanja.

Naj ob tem popravim še dezinformacijo v Dnevnikovem članku, da je leta 2007 "Paravinja prek svojega pooblaščenca Matevža Krivica vložil prošnjo za azil". Vložil jo je namreč prek svojega odvetnika - jaz sem ga v azilnem postopku začel zastopati šele po tem, ko je bil (proti kavciji) že izpuščen iz pripora. V tem postopku je predložil izčrpno dokumentacijo o politični montiranosti obsodbe v Srbiji, ki pa je nobena od treh instanc v azilnem postopku ni hotela niti pogledati, ali je utemeljena ali ni (tako nedopustno se pri nas pač žal vodijo azilni postopki) - in prav zato smo zoper to odločitev potem šli na ustavno sodišče in ESČP v Strasbourgu. In še protest proti temu, da Dnevnik v podnaslovu članka Paravinjo označuje kot morilca. Ne le da za to obtožbo ni nobenega dokaza - naj navedem le to, da edina priča zatrjuje, da je bil tisti tovornjakar brez enega zoba in s krivim nosom in da že glede na to Paravinja kot osumljenec tega zločina očitno ne pride v poštev. Povsem možno je, da ga je policija prikazala kot takega zato, ker več tednov za pogrešanim dekletom niso našli nobene sledi, pa so razburjeni javnosti potem pač ponudili nekoga, ki je bil za neko drugo domnevno posilstvo nekoč že obsojen. Da so ga pred tem dve leti in pol mirno pustili delati in se voziti po Hrvaški, pa tudi nekaj pove.

Matevž Krivic