Od tega nabora napovedi predlogov za spremembe ustave se je razlikovala le SDS. Ta je po napovedi ustavnih sprememb, znani pod znamko "druga republika", v volilni program zapisala, da bi v ustavo zapisala le omejitev javne porabe na največ 45 odstotkov bruto domačega proizvoda ter še tri druge dopolnitve ustave. Tako naj bi v ustavi pisalo, da je vsak lastnik dolžan prispevati za skupne potrebe, da morajo šole zagotoviti osnovna znanja za trajnostni razvoj države in podjetništvo in da mora država zagotoviti učinkovito uporabo tehnike in znanstvenih dosežkov "za hitrejši trajnostni razvoj, za boljše in bolj pregledno delovanje javnih služb ter zagotavljanje enakih možnosti". Tak primer naj bi bilo zagotavljanje dostopa do interneta.
Soglasje le o fiskalnem pravilu
Toda iz pisarne šefa poslancev SDS so predsedniku državnega zbora Gregorju Virantu poslali seznam s kar 15 predlogi za spremembo ustave. Tako bi poleg že omenjenih ustavnih sprememb med drugim ukinili trajni mandat sodnikom in uvedli osemletni poskusni mandat ter spremenili sestavo sodnega sveta. Ustavne sodnike bi poslej volili z dvotretjinsko večino, razpust parlamenta bi lahko predlagalo že 20 poslancev, glasovali pa bi z javnim izrekanjem vsakega poslanca posebej. Uvedli bi obvezno srednjo šolo, prepovedali poveličevanje totalitarizmov in medijske monopole. V povezavi z varovanjem okolja pa bi večino pristojnosti prenesli na občine oziroma pokrajine. Glede referenduma pa bi v ustavo zapisali le, da se referendumska odločitev lahko spremeni le z novim referendumom.
Po volitvah so se strankarski prvaki zedinili o vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Še pred volitvami je SDS sprožila tudi postopek za spremembo ustave v zvezi z razpustitvijo parlamenta in z drugačnim, predvsem krajšim postopkom oblikovanja vlade. Poslanci SDS so slednjega po volitvah vložili še enkrat in pred dnevi se je v ustavni komisiji o njem že stekla prva razprava. Hkrati je predsednik ustavne komisije Gregor Virant pozval poslanske skupine, naj mu pošljejo še druge predloge za spremembo ustave. Celovit seznam želja strank po spreminjanju ustave je še skrivnost, vendar kaže, da se stranke bolj ali manj držijo predvolilnih napovedi. Svoje predloge sta doslej javno predstavili le Državljanska lista in NSi. DLGV je na prvo mesto postavila spremembo referendumske ureditve, NSi pa posebno ustavno varovanje velike družine. V ustavo naj bi zapisali, da je treba s posebnim zakonom opredeliti pravice in ugodnosti za velike družine.
Obe stranki sta za omejitev referendumov s tem, da bi DLGV pravico zahtevati referendum odvzela 30 poslancem in državnemu svetu in jo pustila samo še (40.000) volivcem. V NSi pa menijo, da bi poslancem vendarle omogočili zahtevati referendum, toda zahtevo bi moralo podpisati najmanj 60 poslancev. Virantova lista še dodaja, da bi bil zakon na referendumu zavrnjen, če se referenduma udeleži vsaj 40 odstotkov volilcev in večina glasuje proti zakonu. Referendumov, ki bi prizadeli človekove pravice, ne bi dovolili.
Za ukinitev "dragega debatnega krožka"
Oboji se strinjajo tudi o ukinitvi državnega sveta, ker je to zgolj "drag debatni krožek", kar ne prinese nič bistvenega k kakovosti političnih odločitev. Enako podobno menijo o zlatem fiskalnem pravilu, pri čemer ne bi v ustavo vpisovali konkretne zgornje številke omejitve proračunske porabe, ampak zgolj to, da mora biti proračun uravnotežen. Izjema naj bi bila le v primeru, če bi se zgodila naravna nesreča.
