To je najpomembnejši poudarek poročila, ki ga je vladi Janeza Janše prejšnji teden poslal nekdanji direktor uprave za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, sicer univerzitetni diplomirani inženir strojništva. V njem opozarja na številna tehnološka, okoljska in ekonomska tveganja TEŠ 6, ki jih je našel pri štirimesečnem zbiranju javno dostopnih podatkov, med viri pa navaja tudi študiji iz samega projekta: raziskavo o zalogah premoga, ki jo je za Holding Slovenske elektrarne (HSE) opravila nemška družba DMT IMC Montan Consulting, in oceno različnih vidikov projekta, ki jo je za Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) izdelal finski Pöyry. Vlada naj bi sicer dokončno mnenje o 440 milijonov evrov državnih poroštev za TEŠ 6, o katerih bo v prihodnjih tednih odločal državni zbor, sporočila jutri.
Tveganja, ki jih izpostavlja Gregorič, lahko razdelimo na več skupin:
1. Izpusti težkih kovin, živega srebra, radona...
Gregorič najprej poudari okoljska tveganja, povezana z nadaljnjim obratovanjem premogovnika. Med njimi našteva onesnaževanje zraka z 12 milijardami kubičnih metrov težkih kovin (svinec, krom, kadmij, mangan), ki jih premogovnik letno izpusti v ozračje v izpihanem zraku. "Seveda izpušča tudi živo srebro iz ventilacijskih jaškov premogovnika, vendar podatkov ni. V poročilu agencije za okolje o kakovosti zraka v Sloveniji pa se premogovnik kljub 35 tonam na leto sploh ne pojavlja kot vir emisij svinca," poudarja Gregorič. Iz agencije pojasnil včeraj nismo dobili.
V poročilu je opozoril tudi na izpuste toplogrednih plinov iz premogovnikov, ki jih država ne beleži, in radona. Meritve slednjega so bile, tako Gregorič, za območje premogovnika javno objavljene le sredi sedemdesetih let, takratne količine pa so bile blizu izpustom radona iz rudnika Žirovski vrh pred pokritjem odlagališč. Nadaljevanje kopanja premoga bo po njegovem vodilo v krepitev posedanja Šaleške doline, do malih potresnih sunkov, nevarnosti samovžiga lignita, eksplozij metana, uničevanja podtalnice in tako dalje. Iz HSE so včeraj sporočili, da "so vrednosti koncentracij zunanjega radona v Šaleški dolini so med nižjimi v Sloveniji" in ga redno merijo v inštitutu Erico, ki je sicer v solastništvu TEŠ in premogovnika. Prav tako so zanikali, da bi emisijske koncentracije težkih kovin presegale mejne vrednosti emisij.
2. "Luknje" v ekonomiki same investicije
"Slabo se nam piše, če niti investitor ne ve, koliko ga bo stal projekt TEŠ 6," poudarja Gregorič. Pri tem opozarja, da je še aprila leta 2006 predračunska cena novega 600-megavatnega bloka znašala 691 milijonov evrov, danes pa je že presegla 1,3 milijarde evrov. ""Naložba v TEŠ 6 je preplačana, investicijski stroški pa se bodo do konca gradnje samo večali," ocenjuje. Po Gregoričevih izračunih bo leta 2015 lastna cena električne energije iz šestega bloka 75 evrov na megavatno uro, do leta 2054 pa se bo povzpela na 150 evrov.
Za primerjavo, za megavatno uro trapezne energije na borzi v Leipzigu je bilo treba včeraj odšteti približno 55 evrov. Kljub temu v TEŠ načrtujejo, da bodo leta 2015 s prodajo električne energije ustvarili dobrih 260 milijonov evrov prihodkov in vrnili prvih 60 milijonov evrov posojil, pri čemer bržčas računajo na rast cene električne energije ob gospodarskem okrevanju v prihodnjih letih. V odzivu na Gregoričevo poročilo so včeraj v TEŠ zapisali, da "so prepričani, da lahko še vedno dosežejo predvideno vrednost projekta po tekočih cenah (1,3 milijarde evrov, op. a.)".
3. Previsoka cena lignita
Njeno znižanje s sedanjih 2,74 na 2,25 evra na gigajoul (GJ) do leta 2015 je - tako Gregorič - "tudi po recenziji Pöyryja izreden izziv, ki ga nameravajo v premogovniku doseči s prihodki hčerinskih podjetij". A ker predstavljajo fiksni stroški premogovnika 70 odstotkov cene lignita, je načrtovana cena ob manj kot polovični ceni lignita za Gregoriča "v prihodnosti povsem nedosegljiva", zato meni, da bodo v TEŠ po letu 2028 uvažali premog iz tujine. "Pogodba za dobavo premoga do leta 2027 (...) v praksi pomeni rekonstrukcijo kotla TEŠ 6 čez petnajst let, da bo lahko kuril uvoženi črni premog," dodaja. "Zastavljena cena je uresničljiva," odgovarjajo v premogovniku.
Možno uvažanje premoga v večjih količinah so sicer v HSE in TEŠ večkrat javno zanikali. Pri tem velja opozoriti, da so v Šoštanju na razpisu za dobavo tehnološke opreme predvideli šestodstotno mešanje z indonezijskim premogom. Medtem ko v Velenju zatrjujejo, da je zalog premoga dovolj do konca obratovanja bloka 6, Gregorič v poročilu postavlja vprašanje ekonomske in okoljske cene njegovega pridobivanja s potopitvijo večjega dela doline na čelu.
4. V ceno lignita ni všteto zapiranje premogovnika
Spomnimo, v HSE so julija 2010 med 1,45 milijarde evrov posrednih stroškov, ki bi jih prinesla zaustavitev projekta TEŠ 6, navedli tudi zapiranje Premogovnika Velenje in delovnih mest. Vsaj za zdaj je gotovo, da družba zapiranja, če bo to stalo vsaj približno toliko kot v preostalih slovenskih rudnikih, ne bo zmogla financirati sama. Za zapiralna dela preostalega velenjskega odkopa je imel premogovnik zadnji dan leta 2010 rezerviranih skoraj 33 milijonov evrov.
primoz.cirman@dnevnik.si
