Pri projektu sodelujejo tri nemške ustanove, na slovenski strani pa Nacionalni inštitut za biologijo kot nosilec projekta, Oddelek za umetno inteligenco Instituta Jožefa Stefana, Zavod RS za transfuzijsko medicino in Oddelek za nevrokirurgijo UKC Ljubljana. Doc. Miomir Kneževič, koordinator projekta, je povedal, da je ta vreden 5,6 milijona evrov, kar "zahteva strogo načrtovanje in spremljanje projektov ter odgovornost do financerjev in pacientov, ki pričakujejo, da znanost nekaj naredi zanje".

Pri projektu so želeli določiti in razložiti interakcije, ki so jih opazili med tumorskimi celicami in matičnimi celicami, ter oblikovati nove pristope za izboljšanje diagnostike raka, in sicer uporabo označevalcev v krvi, ki jih bodo ugotovili pri zdravih prostovoljcih in bolnikih, je pojasnila prof. Tamara Lah Turnšek z Nacionalnega inštituta za biologijo.

Glavne celice, s katerimi lahko omogočimo zdravljenje in regeneracijo tkiv, so matične celice. V telesu imamo več vrst matičnih cel, med njimi so mezenhimske, ki jih je največ v kostnem mozgu. Te celice lahko uporabimo tudi za celično terapijo pri zdravljenju raka, menijo raziskovalci, saj so ugotovili, da potujejo proti rakavem tkivu. Celice lahko uporabimo same ali pa jih opremimo z različnimi zdravili, da tumorske celice uničijo, je pojasnila Lah-Turnškova, ki že vrsto let raziskuje tudi glioblastome, možganske tumorje, ki so zelo slabo ozdravljivi.

Če želijo celice injicirati v tumor ali dodajati v telo, je treba vedeti, kaj se dogaja, ko pridejo do tumorja. Zato so v projektu ugotavljali lastnosti mezenhimskih in tumorskih celic. Pri tem so uporabili raziskovalna orodja sistemske biologije in so preučevali več tisoč genov, proteinov in presnovkov, ki se sproščajo pri medceličnih povezavah v razvoju rakavih obolenj in njihovem zdravljenju.

Ugotovili so, da so si mezenhimske in tumorske celice med seboj zelo različne in da so mezenhimske celice bolj genetsko stabilne, kot so predvidevali doslej. Tako so ovrgli mnenje, da se te celice pretvorijo v tumorske celice - kar pomeni, da jih lahko uporabijo za zdravljenje.

Odtis v krvi

V kliničnem delu projekta, v katerega so vključili tudi 16 zdravih prostovoljcev, preučujejo, ali tumorsko tkivo v krvi pusti odtis, torej ali lahko z orodji sistemske biologije in drugimi analizami ugotovijo, kateri biološki označevalci so porušeni pri rakavih bolnikih v primerjavi z zdravimi. Ker je bilo teh označevalcev ogromno, so želeli odkriti, kateri od njih se značilno pojavijo pri bolnikih z rakom in ali ti označevalci lahko služijo za zgodnjo diagnozo bolezni ter pri načrtovanju zdravljenja, je pojasnil prof. Primož Rožman z Zavoda RS za transfuzijsko medicino.

Ugotovili so, da malignost pusti odtis v krvi in da so razlike na nivoju celic v krvi med vključenimi zdravimi prostovoljci zelo velike. "To pomeni, da je tudi vsak bolnik svoja entiteta, in če jih bomo zdravili z istimi zdravili, se ne bodo vsi enako odzivali. Zato je treba personalizirati medicino. Tako bo zdravljenje bolj učinkovito in bomo prihrani veliko stroškov," je povedala Lah-Turnškova.

Študijo na zdravih ljudeh so že izvedli, rezultati študije na bolnikih pa bodo končani v letu dni. "Takrat bomo dobili bolj dokončne odgovore, ali nam je uspelo narediti tudi kakšen praktični klinični premik poleg znanstvenih člankov o dosedanjih odkritjih, ki so že objavljeni," je povedal Rožman. Klemen Zupančič iz podjetja BioSistemika pa je dejal, da so prvi rezultati na vzorcih pacientov zelo optimistični. Kažejo na zelo značilne označevalce, ki bodo lahko uporabni za diagnostiko rakavih bolezni in ponujajo večje razumevanje bolezni. "Za zdaj je analiziranih premalo vzorcev, da bi lahko naredili zaključke na njihovi osnovi. Zagotovo so s tem projektom šli v pravo smer," je prepričan.

Zdravljenje še ni blizu

Rak je imunsko prepoznavna bolezen, kar pomeni, da imunski sistem prepozna raka kot tujek in se nanj odziva. Tumorji po drugi strani poskrbijo zato, da se zaščitijo pred imunskim sistemom, saj aktivno preprečujejo imunskim celicam, da bi prišle do tumorskih in jih uničile. V podaljšku študije predvidevajo, da bodo poskušali razložiti te obrambne mehanizme tumorja in z ustrezno imunizacijo s tumorsko specifičnimi antigeni ojačati imunski odziv bolnika ter se tudi na tak način lotiti zdravljenja bolezni, je povedal prof. Matjaž Jeras s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Raziskav, kjer so raziskovali zdravljenje z imunskimi celicami, je v svetu že veliko, rezultati pa so srednje uspešni, predvsem zato, ker imunske celice slabo vstopajo v tumor in še ne vemo, kako obrambne mehanizme tumorjev premagati ali oslabiti, je povedal.

Do zdravljenja bolnikov s celičnimi terapijami je še daleč, je opozorila tudi Lah-Turnškova, saj je treba raziskati vse interakcije mezenhimskih celic s tumorskimi, da bo terapija varna. Raziskati je treba tudi, kaj vstaviti v tako celico, da bo učinkovita in bo sprožila celično smrt in tako uničila tumorsko celico. Poudarila je, da v projektu Systher raziskujejo celične kulture v laboratoriju, treba pa je raziskati tudi druge vrste tumorjev in opraviti raziskave na ljudeh.