Prišleki iz Skandinavije, ki jih je bilo že konec 10. stoletja več tisoč, so takoj po prihodu začeli obdelovati polja in sejati. Očitno je bilo takrat na Grenlandiji topleje, kot je danes. Zgodovinarji pa ne verjamejo, da bi Vikingi ječmen uvažali iz domovine, saj bi na njihovih ladjah zavzel preveč prostora. Zdaj so danski arheologi s seboj na Dansko vzeli 300 kilogramov ostankov s smetišč, ki jih bodo natančno preučili. Vikingi ali Normani so ljudstvo iz Skandinavije, ki so bili zaradi svojih plenilskih pohodov zlasti od 8. do 10. stoletja strah in trepet Evrope. Bili pa so tudi veliki pomorščaki, trgovci in vojščaki. V 10. stoletju, ko so se počasi umirili, je bila zelo pomembna njihova naselitev v severni Franciji, kjer so dali ime Normandiji, od koder so v prvi polovici 11. stoletja zasedli Sicilijo, leta 1066 pa Anglijo. Na vzhodu so Vikingi prišli do Carigrada in Volge, ena skupina je leta 1040 dosegla celo današnji Afganistan. Med vzhodnimi Slovani so v Novgorodu in Kijevu z okolico v 9. stoletju vzpostavili prvi politični tvorbi med vzhodnimi Slovani, ki sta na neki način začetek današnje Rusije.
Erik Rdeči (950-1003), ki je prej živel na Norveškem in Islandiji, je prišel do Grenlandije okoli leta 985. Imenoval jo je Zelena zemlja (po dansko Gronland), ker je tako želel privabiti čim več novih naseljencev.
Dvajset let kasneje, torej 500 let pred Krištofom Kolumbom, pa je njegov sin Leif Erikson (970-1020) priplul do Amerike. Prišel je do obal današnje Kanade. Vsekakor pa prihod Vikingov v Ameriko ni imel tako pomembnih posledic za Evropo kot odkritje Amerike leta 1492.
