Nekonvencionalna monografija
Med bralce pa prihaja tudi monografija o slikarskem opusu Emerika Bernarda med letoma 1968 in 2010, na katero je po mnenju urednika Andreja Medveda slovenski prostor čakal desetletja. Delo so na predstavitvi označili kot neklasično monografijo, saj slikarja kaže skozi reze oziroma njegove slikarske pasuse. Ena od posebnosti dela je, da v njem Bernard spregovori sam in tako problemsko predstavi lasten pogled na prehojeno slikarsko pot. Avtorja besedil sta poleg njega še Medved in Tomaž Brejc.
Sam Emerik Bernard, leta 1937 rojeni slikar, ki je leta 1997 prejel Prešernovo nagrado za vrhunske dosežke v likovni umetnosti, je izpostavil oblikovalsko plat knjige, ki je zasluga Petra Slikarja in po Bernardovih besedah omogoča, da do izraza pridejo posamezna njegova dela. Umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj meni, da gre za sploh eno najlepših monografij, posvečenih kakemu slovenskemu slikarju. Monografija na 250 straneh je izšla kot dvojezična in tako prinaša slovenska in angleška besedila.
Sovraštvo, melanholija, pozaba
Izšle pa so tudi tri filozofske razprave, ki so prevedene iz francoskega jezika, zaradi česar jih je ob Javni agenciji za knjigo RS podprl tudi Francoski inštitut Charles Nodier. Iz sovraštva do romana je razprava o Gustavu Flaubertu, ki jo podpisuje francoska esejistka Marthe Robert in jo je prevedla Vera Troha. Delo je napisala, da bi z dela in življenja velikega francoskega realista odstrla še zadnjo tančico: kult umetnosti, ki ga je romanopisec gojil in mu nazadnje žrtvoval celo življenje. Delo Melanholija umetnosti francoske filozofinje Sarah Kofman je prevedla Mojka Žbona, prinaša pa odgovore na nekatera ključna "vprašanja umetnosti", ob katerih pritegne v razpravo mnoge zglede. Jean-Luc Nancy poskuša v razpravi Pozaba filozofije v prevodu Mateja Leskovarja pokazati, kaj v filozofiji je pozabljeno ter kaj tvori sedanjo resničnost filozofskih okoliščin in nalog.
V aprilu bo Hyperion podrobneje predstavil vsa tri zgoraj omenjena dela skupaj s preostalimi knjigami letnika 2011, med drugimi avtorje, kot so Jacques Derrida, Jure Detela, Ernst Jünger, Pier Paolo Pasolini, Miško Šuvaković, Émile Benveniste in Julia Kristeva.
