Zanimiva je teza, da "jugoslovanski sistem socializma ni bil popolnoma drugačen od kapitalizma". Kaj to pomeni? Je bil bliže kapitalizmu ali "socializmu"? Ali je šlo za novo "družbenoekonomsko formacijo" (ki bi po Marxu morala biti neki interegnum na poti v komunizem) ali za nekakšen hibrid? Kako bi razložili tezo, da je tranzicija (po letu 1990) v svojem bistvu "restavracija kapitalizma"? Katerega tipa kapitalizma? Restavracija pomeni, da se vračamo nazaj. Gre za restavracijo kapitalizma izpred leta 1941? Ali samo za prilagoditev družbenoekonomski ureditvi v EU? Vendar tu obstaja več različic kapitalizma (liberalni, koordinirani, morda tudi državni). Skandinavski tip kapitalizma je precej drugačen od britanskega in ta od mediteranskega tipa.
Obstajala naj bi "jasna razlika" med jugoslovanskim tipom socializma in sedanjim (slovenskim?) kapitalizmom, saj naj bi prvi imel regulativo, ki naj bi preprečevala "veliko neenakost, skrajno revščino in brezposelnost". Ali ni to značilnost večine modernih tipov kapitalizma na temelju socialne države? Tudi če sprejmemo tezo o njeni eroziji, še vedno obstaja (recimo v Nemčiji, na Nizozemskem…). Kaj pa pri nas? Mar intervjuvanec ne pozna uradnih statističnih podatkov (pred kratkim so bili s posebnim poudarkom in ponosom predstavljeni v Mladini), ki kažejo, da je v Sloveniji zelo majhna dohodkovna neenakost (najmanjša v EU), da je stopnja tveganja revščine dokaj nizka. Seveda lahko dvomimo o teh podatkih, vendar je treba dokazati, da niso veljavni ali da so pomanjkljivi. Sam intervjuvanec omenja, da njegova generacija živi na rovaš privatiziranih stanovanj. Mar ni to "darilo" socialne države? Videti je, da mlajši ne vedo dosti o tem, da je tudi v socialistični Jugoslaviji obstajala revščina (treba je malo pobrskati po podatkih), pa tudi brezposelnost je bila v nekateri predelih nenavadno visoka, socialne razlike na nivoju države so bile izjemno velike, znotraj, recimo, Slovenije pa res navzven ni bilo veliko odstopanj, vendar je bilo marsikaj skritega.
Politična in intelektualna levica bi morali imeti veliko ambicioznejši program (ne bi se smeli zadovoljiti s sindikalističnimi protesti). Kakšen je ta program? Odgovor: "Tak, kot so si ga zamišljali Marx in komunisti iz 19. stoletja." Zdaj vemo vse. Tako enostavno je to. Se sociologija in politična ekonomija začne in konča z Marxom? To vprašanje je bilo razčiščeno pred mnogimi desetletji - tudi v Jugoslaviji in tudi v "levih" krogih. Večno vračanje istega... Mar ni sociologija v svojem jedru veda o sistemski (družbeni) kompleksnosti, ki izključuje poenostavljeno reševanje protislovij in ponujanje enostavnih modelov družbene organizacije? Živimo v obdobju globalne civilizacijske krize, ki pomeni nevarnost in obenem nove priložnosti za človeštvo, vendar teh ne moremo anticipirati z miselnimi shemami 19. stoletja.
Frane Adam, sociolog, Ljubljana
