Evropska centralna banka (ECB) in centralne banke držav evrskega območja so po nekaterih ocenah v okviru programa odkupa državnih obveznic ranljivih članic območja evra na sekundarnem trgu, torej iz druge roke, kupile za 40 milijard evrov grških obveznic.

Do njih so v luči popolnega nezaupanja do Grčije na finančnih trgih prišle po precej nižji ceni. Sedaj jih po pisanju Die Welta zamenjujejo za nove obveznice po nominalni vrednosti okoli 50 milijard evrov, medtem ko naj bi bili drugi pogoji, kot sta obrestna mera in ročnost odplačevanja, podobni kot doslej.

Dobičku, ki ga bodo institucije Evrosistema pri tem ustvarile, se bodo po pisanju časnika odrekle v dobro 17 članicam evrskega območja. Celotna operacija naj bi bila zaključena in poravnana do ponedeljka.

Predsednik ECB Mario Draghi je na novinarski konferenci po seji sveta ECB minuli četrtek povedal, da takšna odpoved dobičku ne bi kršila pogodbe EU, ki osrednji denarni ustanovi območja evra preprečuje neposredno financiranje držav.

Odločitev o načinu porabe teh pridobljenih sredstev je sicer uradno v rokah držav, a po pisanju nekaterih tujih tiskovnih agencij bi ga lahko porabile tudi za pomoč prezadolženi Grčiji.

Način sodelovanja ECB pri dolžniški razbremenitvi Grčije je tako očitno drugačen od prvotnih informacij, po katerih naj bi ECB prek začasnega sklada za zaščito evra Atenam dejansko omogočil, da po nižji ceni odkupijo del svojega dolga in se tako razdolžijo.

ECB v prihodnje izvzeta

Kot danes piše britanski poslovni časnik Financial Times (FT), so se v Frankfurtu za zamenjavo obveznic odločili šele po tem, ko so od Grčije pridobili zagotovilo, da bo ECB v prihodnje izvzeta iz vsakršnega prisilnega odpisa tega dolga.

V primeru državnega dolga namreč obstaja možnost, da upniki neke države skozi t.i. klavzule kolektivnega ukrepanja s kvalificirano večino kot neke vrste upniški odbor pristanejo na prestrukturiranje dolga. ECB bi bila ob uporabi takega prijema lahko primorana v odpis dolga.

To bi lahko imelo sicer po pisanju FT negativne učinke na ukrepanje ECB na trgu državnega dolga. Vlagatelji bi se tako namreč lahko ustrašili, da bo ECB tudi v drugih primerih imela tako privilegirano obravnavo. Prav tako obstaja nevarnost pravnih postopkov proti ECB zaradi nepravične obravnave. Pri tem je treba reči, da ECB v zadnjih tednih počasi ugaša svoj program odkupovanja državnih obveznic.

Svet ECB naj bi ta teden po poročanju francoske tiskovne agencije AFP o zamenjavi odločali ta teden, odločitev pa ni bila soglasna. Proti naj bi tako glasoval predsednik nemške centralne banke Bundesbank Jens Weidmann, ki mu zaradi omenjenih nevarnosti ni naklonjen.