Ob odstopu je 52-letni Wulff poudaril, da je z veseljem opravljal funkcijo zveznega predsednika. A zaradi številnih očitkov in izgube zaupanja nemškega prebivalstva so možnosti njegovega delovanja sedaj močno okrnjene, zato se je odločil za odstop. Nemčija po njegovem mnenju potrebuje predsednika, ki uživa neokrnjeno zaupanje prebivalstva in se je sposoben spopadati z ogromnimi notranjepolitičnimi in mednarodnimi izzivi.
Poudaril je še, da je funkcijo predsednika države vedno opravljal korektno in pošteno, četudi je delal tudi napake. Verjame tudi, da bo pravni postopek pokazal, da so vse obtožbe proti njemu neutemeljene. "Državljankam in državljanom (Nemčije), pred katerimi se v prvi vrsti čutim odgovornega, želim dobro prihodnost," je še povedal Wulff. Zahvalil se je tudi svoji družini in predvsem soprogo Bettini, za katero meni, da je ob njegovi strani prepričljivo predstavljala človeško in sodobno Nemčijo.
"Srčno sem si prizadeval okrepiti povezanost naše družbe. Vsi, ki živijo, se izobražujejo in delajo v Nemčiji, se morajo počutiti kot del družbe ne glede na svoje korenine. Skupaj določamo svojo prihodnost," je dejal Wulff, ki je prepričan, da lahko Nemčija še naprej razvija svojo gospodarsko moč in veliko doprinese k razvoju Evrope, ko se bo uspešno spopadla z izzivi socialne integracije doma. Poročila medijev so hudo prizadela mene in mojo soprogo, je ob odstopu še dejal Wulff, s čimer si je prislužil neodobravanje nemške zveze novinarjev, ki poudarja, da je njena vloga ravno kritično poročanje o političnih aferah.
Iskali bodo konsenz
Pri iskanju kandidata za novega nemškega zveznega predsednika bo vladajoča koalicija iskala konsenz z opozicijskimi socialnimi demokrati (SPD) in Zelenimi, se je na odstop Wulffa odzvala nemška kanclerka Angela Merkel. Wulffovo odločitev za odstop sprejemam z največjim spoštovanjem in velikim obžalovanjem, je v izjavi za javnost poudarila kanclerka. Wulff je predstavljal sodobno, odprto Nemčijo, moč katere, kot je poudarjal sam, izvira iz njene raznolikosti, je dodala.
"Prednost naše države in vladavine prava v njej je, da je vsakdo deležen enake obravnave," je ob Wulffovem odstopu poudarila Merklova. Z odstopom je Wulff po njenih besedah predsedniško funkcijo in svojo dolžnost do ljudi postavil nad lastno prepričanje, da je funkcijo opravljal korektno, je opozorila Merklova, s podporo katere je Wulff leta 2010 zasedel predsedniški stolček. Novega kandidata za nemškega predsednika naj bi vladajoča koalicija Krščansko-demokratske unije (CDU), Krščansko-socialne unije (CSU) in liberalcev (FDP) iskala v sodelovanju z opozicijskima SPD in Zelenimi. "V teh razmerah se želimo na volitvah predstaviti s skupnim kandidatom," je dejala nemška kanclerka.
A pred sestankom z opozicijo se bo Merklova v soboto po poročanju dpa, ki se sklicuje na vire iz koalicijskih krogov, v Berlinu sestala s koalicijskima partnerjema, in sicer s predsednikom bundesrata Horstom Seehoferjem (CSU) in Philippom Röslerjem (FDP), s katerima bo razpravljala o možnem kandidatu za Wulffovega naslednika. Nemški mediji med možnimi kandidati omenjajo kar nekaj imen, med njimi so obrambni minister Thomas de Maiziere, minister za finance Wolfgang Schäuble, ministrica za delo Ursula von der Leyen in predsednik bundestaga Norbert Lammert (vsi iz CDU).
Največ možnosti naj bi imel Lammert. De Maiziera in Schäubleja namreč Merklova nujno potrebuje v vladi, von der Leyenove pa naj predsedniški stolček ne bi zanimal. Poleg tega naj bi se Merklova o kandidaturi za predsednika po začetku konca Wulffove kariere pogovarjala prav z Lammertom, ki je sicer do konca podpiral Wulffa. Do izvolitve novega zveznega predsednika bo njegovo funkcijo kot predsednik bundesrata opravljal Seehofer. Novega predsednika bo izvolila zvezna volilna skupščina, ki jo mora v 30 dneh po Wulffovem odstopu sklicati predsednik bundestaga Lammert.
