V zemeljski orbiti je v tem trenutku okoli 700 aktivnih satelitov, ki nam poročajo o vremenu in prenašajo telefonske, televizijske in GPS signale. Ves čas pa jih ogrožajo neaktivni sateliti, ki tavajo po orbiti.
"Zavedanje o obstoju ostankov in nevarnosti zaradi njihovega širjenja je postalo ključno,“ je povedal Claude Nicollier, astronavt in profesor na École Polytechnique Fédérale de Lausanne.
Trk med ameriškim satelitom Iridium in odsluženim ruskim satelitom leta 2009 je povzročil za 55 milijonov dolarjev škode. Nesreča pa je v orbiti pustila dodatnih dva tisoč delcev ostankov, ki so prav tako nevarni za aktivne satelite.
Preden bo SpaceCleaner One pripravljen na delo, pa bodo morali izdelovalci premagati še nekatere tehnološke izzive. Eden je vsekakor razvoj sposobnosti, ki bo robotu omogočila priti dovolj blizu predmetu v vesolju, da ga bo lahko zagrabil. Drug izziv je izdelava robotskih rok, ki bodo sposobne prijemati ostanke najrazličnejših oblik. Poleg tega se bo moral robot po zaključeni misiji spustiti v atmosfero, kjer bo zgorel skupaj s smetmi, ki jih je nabral.
Čeprav je Nasa problem vesoljskih smeti priznala kot enega večjih groženj vesoljskim programom, pa je projekt EPFL še vedno financiran zgolj z univerzitetnimi sredstvi. Polet prvega SpaceCleanerja v vesolje naj bi stal okoli 11 milijonov dolarjev, ekipa pa si želi sredstva zbrati v roku petih let. Glede na to, da se zavarovalnine satelitov gibljejo v okolici 20 milijard dolarjev, bi podjetja lahko razmislila o donacijah, da bi se ogroženost satelitov zmanjšala in ne povečala, kar se bo zgodilo, če vesoljskih smeti ne pričnemo čistiti.
Podrobnejšo predstavitev vse bolj pereče problematike vesoljskih smeti si lahko preberete v: Kjer osel leži, tam dlako pusti: V 50 letih nevarno zasmetili zemeljsko orbito.
.
