Poslanec SDS Branko Grims je v imenu predlagateljev pojasnil, da bi tudi v obstoječem proporcionalnem sistemu želeli omogočiti čim hitrejše oblikovanje vlade. Tako predlagajo združitev dveh faz, ki jih sedaj predvideva ustava, ko se najprej glasuje o mandatarju, nato pa še o listi ministrov, ki jih mandatar predlaga.

Po predlaganih rešitvah pa bi moral vsak kandidat, ki bi bil predlagan za predsednika vlade, predložiti listo, glasovalo pa bi se le enkrat, hkrati o predsedniku vlade in ministrih. Kot je dejal Grims, bi bil postopek bolj pregleden, hitrejši ter v razvojnem smislu bolj primeren in kot tak zagotovo v interesu države.

V SDS predlagajo tudi, da bi lahko predsednik vlade v tekočem mandatu sam razrešil največ eno tretjino ministrov ter namesto njih imenoval nove. Če pa bi premier predlagal razrešitev več kot tretjine ministrov, bi avtomatično moral po zaupnico v DZ, je pojasnil Grims.

Pravnik Miro Cerar je opozoril, da je ustavna komisija običajno oblikovala strokovno komisijo, ki je nato pripravila gradivo kot pomoč pri sprejemanju odločitev. Na ustavni komisiji so se strinjali, da se na ta način ravna tudi tokrat. Poslanske skupine bodo tako do torka do 12. ure predsedniku ustavne komisije Gregorju Virantu predlagale kandidate za člane strokovne komisije. Predlogom pa morajo predložiti tudi njihovo soglasje.

Zato so člani komisije na današnji seji izrazili le kratka načelna stališča. Kot je ob koncu povzel Virant, se praktično vsi zavzemajo za poenostavitev in pospešitev postopka formiranja vlade, v razpravi pa je bilo precej močno izraženo tudi stališče, da je treba ohraniti vlogo parlamenta in biti zlasti pozoren pri tistih rešitvah, ki spreminjajo razmerje med predsednikom vlade in DZ.

Janko Veber je dejal, da imajo v SD pomisleke, da se zmanjšuje vloga DZ. Enako po besedah Marjane Kotnik Poropat menijo v DeSUS, kjer sicer podpirajo "vsako ekonomičnejšo rešitev ustanovitve vlade". Spremembam, ki vodijo v bolj ekonomična, enostavnejša in hitrejša ravnanja, so načelno naklonjeni tudi v Pozitivni Sloveniji in Listi Virant.

A je Katarina Hočevar (Lista Virant) bo tem izpostavila pomisleke o pravni ustreznosti rešitve, po kateri bi del ministrov imenoval DZ, del pa predsednik vlade sam. Maša Kociper (Pozitivna Slovenija) pa je menila, da je vsebinskih vprašanj več in da spremembe med drugim vodijo v to, da bi stranke morale sklepati koalicije pred volitvami.

V NSi po besedah Jožefa Horvata smer sprememb ocenjujejo kot pravilno, načelno podporo predlogu je izrazil tudi poslanec madžarske narodnosti Laszlo Göncz. Prav tako pospešitev postopkov oblikovanja vlade podpirajo v SLS, Mihael Prevc pa ob tem ugotavlja, da bo verjetno treba še marsikaj doreči in da jim bo pri tem v pomoč mnenje strokovne komisije.

Grims je na pomisleke o zniževanju pristojnosti DZ odgovoril, da po oceni predlagateljev temu ne bi bilo tako, saj bi sedaj predsednik vlade po ustavi moral avtomatično v DZ po zaupnico, če bi prišlo do menjave več kot tretjine ministrov. Bi pa taka sprememba pripomogla k večji avtoriteti predsednika vlade.

Sklepanje koalicij pred volitvami pa ni nujnost, če pa bi do tega prišlo, bi bilo to nekaj pozitivnega, saj bi prispevalo k preglednejšemu političnemu prostoru, je Grims odgovoril Kociprovi.