Pivec je včeraj stopil pred medije, da bi celovito pojasnil vse v zvezi s svojim spornim doktoriranjem na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Podiplomski študij biomedicinskih tehnologij je julija lani sklenil s povprečno oceno 9.63 in z doktorsko disertacijo z naslovom Razvoj bolnišnice Maribor od ustanovitve do druge svetovne vojne. Kot je razkril Dnevnik, je Pivec prvi, ki je v Sloveniji smel skleniti znanstveni študij medicine z zgodovinsko disertacijo.
Direktor UKC Maribor je včeraj večkrat izpostavil, da je doktoriral iz zgodovine medicine, ki je eden od humanističnih predmetov na medicinskih fakultetah, v Mariboru pa ta predmet celo predava. Velja izpostaviti, da je potrebna bujna domišljija, če bi hoteli Pivčev doktorat označiti za raziskovalno delo s področja zgodovine medicine. Disertacija namreč ne izhaja iz medicine in biomedicinskih tehnologij, ki bi se potem interdisciplinarno povezovala s zgodovino. V svoji disertaciji je namreč Pivec nesporno prvenstveno obdeloval zgodovino zdravstvene ustanove, in sicer mariborske bolnišnice.
Pač pa je v disertaciji najprej orisal tukajšnje zdravstvene razmere od srednjega veka, obdelal razvoj in izgradnjo mariborskih bolnišničnih ustanov, poglavje je namenil sodelovanju bolnišnice z Rdečim križem med prvo svetovno vojno in razvoju bolnišnice do konca druge svetovne vojne. Sledi še zgodovina njenih posameznih oddelkov in opis zdravstvenega zavarovalništva na Slovenskem.
Pivec je bil edini, ki mu je UKC Maribor lani plačal lektoriranje
Pivec je poskušal zavrniti tudi očitek, da je bil lani edini zaposleni v UKC Maribor, ki mu je delodajalec plačal lektoriranje disertacije. Vendar je bil direktor v letu 2011 dejansko edini, ki je bil deležen te ugodnosti, v letu prej pa je UKC Maribor plačal lektoriranje treh doktoratov. Kaže omeniti, da je v tem obdobju doktoriralo 11 zaposlenih. Sedmerici torej delodajalec ni plačal lektoriranja.
Pivec se je ob tej priložnosti obregnil tudi ob informacijo, da sam ni nikoli opravil raziskovalnega dela v Pokrajinskem arhivu Maribor. V imenu UKC Maribor je Pivec z Žurajem podpisal dve pogodbi, prvo novembra 2008, drugo pa marca 2009, in sicer zato, da je zgodovinar v Pokrajinskem arhivu Maribor zbiral gradivo o zgodovini UKC Maribor. Za raziskovanje v arhivu je Žuraj od bolnišnice prejel honorar 7 evrov na uro. Na naslovnici te zbrane dokumentacije piše: Zbral in popisal Marko Žuraj, pregledal Gregor Pivec. Dokumentacija se je znašla v arhivih UKC Maribor - sodeč po letnici na platnici - šele letos.
UKC Maribor skrbi za svojega direktorja
To, da je UKC Maribor naročil in plačal zbiranje zgodovinskega gradiva, ki ga je za pisanje svojega doktorata potreboval direktor zavoda, za Pivca ni sporno. "V hiši skrbimo za svoje sodelavce. Predstavljajte si, da nekdo, ki dela klinične raziskave, ne bi imel dostopa do podatkov o bolnikih ali da ne bi mogel uporabljati laboratorijskih storitev. Tudi to stane!" je trdil direktor UKC Maribor. "Sam nisem naredil nič drugega. Dobil sem dostop do tega arhivskega gradiva, ker je narava moje doktorske naloge takšna."
Ob informaciji, da je UKC Maribor najela zgodovinarja zato, da je opravil delo, ki bi ga moral opraviti "študent" Pivec, je Marjetici Mahne, predsednici sveta zavoda UKC Maribor, vzelo sapo. "Ne morem verjeti," je najprej pripomnila. Ko smo ji posredovali gradivo, ki ga je Pivec razdelil novinarjem, pa je povedala sledeče: "Ne vem, če bi to še komentirala. Vprašljivost odločitve, da se vse stroške izobraževanja prevali na delodajalca, smo že izpostavili ob ugotovitvi plačila lektoriranja. Prepričana sem namreč, da izobrazba po definiciji ni samo javna dobrina, temveč predvsem zasebna."
