Predstavniki novinarskega društva in sindikata so na današnji novinarski konferenci v Zagrebu zaprosili za še nekaj mesecev, v katerih bi skušali narediti profesionalen premik naprej, povečati prodajo časnika in prihodke od oglaševanja ter nato poiskati vlagatelje za leta 1940 ustanovljeni časnik. V Vjesniku se strinjajo z ocenami vlade, da obstajajo vsi pogoji za stečaj, a ocenjujejo, da jim bo s krizno upravo uspelo poiskati izhod iz krize. "Če v šestih mesecih ne bo napredka, bomo sami zaprli časnik," je dejal predsednik podružnice HND v Vjesniku Zlatko Herljević.
Slednji je ob tem priznal cenzuro v Vjesniku, za katero pa je bila po njegovi oceni najbolj odgovorna oblast HDZ. Je pa izpostavil, da tudi SDP med vodenjem vlade v začetku prejšnjega desetletja ni storila nič za rešitev Vjesnika. Med vladavino HDZ so na odločitve uredništva neposredno vplivali bivši premier Ivo Sanader in bivši tiskovni predstavnik vlade Ratko Maček, pa tudi podpredsednik sabora Vladimir Šeks. Ta je za direktorja imenoval svojega nečaka Bojana Divjaka, čeprav ima le srednjo šolo, je dejal Herljević. Sicer pa niti v mandatu premierke Jadranke Kosor ni bilo enega samega izvoda Vjesnika, ki na naslovnici ne bi objavil vsaj ene fotografije predsednice vlade.
Zahtevali odstop uprave
Vjesnikovi novinarji so zavrnili očitke, da sami niso storili ničesar proti neposrednem nadzoru politike nad vsebino časnika. Spomnili so, da so večkrat zahtevali odstop uprave in sprejetje zakona o Vjesniku kot javnem mediju. Čeprav so člani HND in SNH zahtevali nadaljevanje finančne pomoči države, so obenem dejali, da mora oblast umakniti nadzor nad Vjesnikom in mu dovoliti, da se razvije v neodvisen časnik. "Lahko govorimo o prestrukturiranju in novem načinu upravljanja, ukinitev časnika pa ni sprejemljiva," je izjavil predsednik novinarskega sindikata Anton Filić.
"Menimo, da nas želijo ugasniti, ker si nekdo želi dragocenega zemljišča. Najboljši način za to je, da najprej izbrišejo ljudi, potem pa zavzamejo ozemlje," pa je dejala predsednica podružnice novinarskega sindikata v Vjesniku Biljana Bašić. Vjesnikovo uredništvo je namreč edino, ki je ostalo v poslovnem nebotičniku, ki se nahaja v širšem središču Zagreba, v katerem so bila do pred kratkim tudi uredništva drugih časnikov, kot je Večernji list.
Ni nujno konec
S hrvaškega ministrstva za kulturo so danes sporočili, da možnost stečaja Vjesnika ne pomeni nujno tudi konca časnika. "Ministrstvo za kulturo, tako kot vlada v celoti, bosta zagotovo našla ukrepe, ki bodo omogočili razvoj profesionalizma v medijih," so na vprašanje hrvaške tiskovne agencije Hina o usodi Vjesnika sporočili z ministrstva. Podpredsednik hrvaške vlade Čačić je napovedal stečaj Vjesnika zaradi dolgov in nerentabilnega poslovanja, kar namerava vlada storiti tudi v primerih drugih neperspektivnih javnih podjetij. Dodal je, da je vlada vsako leto porabila več deset milijonov kun za sanacijo izgub in poslovanja časnika, ki ga je kupovalo vse manj bralcev.
Skupina novinarjev Vjesnika pa je pred začetkom današnje saborske seje delila letake pred poslopjem hrvaškega parlamenta, pri čemer so pozivali poslance, naj podprejo obstoj časnika, ki ima 130 zaposlenih. Današnji Novi list se sicer sprašuje, ali sploh obstaja kakršenkoli argument, da bi vlada še naprej zapravljala proračunski denar za svoj časnik, ko pa lahko komunicira z državljani na spletu preko svojih profilov na družbenih omrežjih facebook in twitter.
