Uvod v največjo pustno-etnografsko prireditev v Sloveniji je predaja oblasti med županom Mestne občine Ptuj Štefanom Čelanom in ptujskim princem karnevala, plemenitim Jurijem Oprossnitzerjem, ki bo v času pusta vodil mestno oblast. Temu bo sledila povorka tradicionalnih pustnih likov s Ptuja, širše Slovenije in članic Evropske federacije karnevalskih mest (FECC) ter prvi medcelinski EtnoFest, na katerem se bodo srečali tradicionalni pustni liki in maske z vsega sveta. "Gre za največji prikaz etnografske pustne kulturne dediščine doslej, ne le v Sloveniji ampak tudi v evropskem prostoru," je povedal vodja prireditve Branko Brumen.

Vzporedno bo na dvorišču Ptujske kleti potekala tradicionalna dobrodelna Obarjada, v kateri skupine gospodarstvenikov, politikov in drugih znanih Ptujčanov tekmujejo v kuhanju najboljše obare. V nedeljo opoldne bo na vrsti karnevalsko srečanje 60 pihalnih godb in mažoretnih skupin iz Slovenije in sosednjih držav, popoldne pa ponovitev otvoritvenega dogodka EPK Kurentova svatba. Kurentovanje je v okviru Festivala umetnosti in dediščine ena glavnih točk ptujskega programa EPK. Na dogodkih do 21. februarja pričakujejo 20.000 udeležencev in nastopajočih iz 18 držav z vsega sveta, v občinstvu pa najmanj 200.000 ljudi.

V torek bo potekal znanstveni simpozij na temo etnografske dediščine na področju kulture mask in maskiranja, v petek pa likovna kolonija in humanitarni pustni ples. Na pustno soboto, 18. februarja, bodo prvič izvedli pustno poroko. Čeprav želijo organizatorji glavnino dogajanja predstaviti na otvoritveno soboto, največ obiskovalcev še vedno pričakujejo v nedeljo, 19. februarja, ko bo na vrsti mednarodna pustna in karnevalska povorka. V njej naj bi sodelovalo med 4000 in 5000 mask. "Letošnje kurentovanje je prelomno, saj dobiva s pomembno vlogo v programu EPK tudi izrazito mednarodno razsežnost," je še pojasnil Brumen.

Prvo kurentovanje je na Ptuju potekalo leta 1960, sčasoma pa se je razvilo v karneval evropskega formata, kar se je med drugim potrdilo s sprejemom Ptuja v združenje FECC. Po navedbah župana Čelana želijo v prihodnjih letih ustvariti enega največjih etnoloških festivalov na svetu.