Največ pozornosti je bilo tako v Frankfurtu namenjene iskanju namigov za prihodnje ukrepanje ECB pri reševanju evropske dolžniške krize.

Kot je dejal guverner osrednje banke, kaže evropsko gospodarstvo znamenja počasne stabilizacije, česar še pred mesecem dni iz podatkov, ki so bili svetu ECB na voljo, ni bilo mogoče razbrati. Kljub temu je Draghi ocenil, da so likvidnostne operacije ECB in močnejše fiskalno povezovanje med državami sprostili napetost na mednarodnih trgih, vendar negotovo stanje ohranjata počasna svetovna in evropska gospodarska rast. Prvi mož ECB je ob tem zagotovil, da bo banka še naprej izvajala krizne ukrepe, a poudaril, da so ti začasni in bodo ukinjeni tisti trenutek, ko bo finančna in gospodarska slika Evrope dovolj dobra.

Med začasne ukrepe sodi tudi likvidnostna operacija triletnih posojil, ki jo ECB znova prireja ob koncu meseca. "Uporaba tega instrumenta je poslovna odločitev banke. Naš cilj je spodbuditi posojanje denarja realni ekonomiji, kjer vidimo največji padec obsega kreditiranja," je pojasnil Draghi, ki je označil tovrstno decembrsko dražbo za ključni element pri preprečevanju močnega kreditnega krča. Evropske banke morajo v prvem četrtletju poplačati za 230 milijard evrov obveznic, tudi zato želi Draghi, da si sveža sredstva 29. februarja sposodi čim večje število bank. Tudi zaradi tega je banka sprejela ohlapnejša pravila za določanje ustreznosti finančnega premoženja, ki ga lahko banke zastavijo v zameno za posojilo ECB. "Ali to pomeni, da prevzema ECB večje tveganje?" se je vprašal Draghi in odvrnil: "Tveganje bo zagotovo višje, a ga znamo upravljati zelo skrbno."

Če je Draghi na glas govoril o željah za evropske banke, pa je bil precej bolj redkobeseden ob soočenjih z grško tematiko. Na vprašanja o možnih vlogi ECB pri odpisu dolgov Grčije namreč ni odgovarjal. "Govorice, da bi lahko ECB delila izgubo s preostalimi investitorji, so neutemeljene," je dejal Draghi, s čimer je odrl vrata novim ugibanjem o možnem sodelovanju ECB pri odpisu dolga. Možnosti, da ECB odproda grške obveznice začasnemu skladu za stabilnost evra (EFSF) tako ostajajo odprte, Draghi pa zagotavlja, da banka pri tem ne namerava kršiti prepovedi monetarnega financiranja.

jan.bratanic@dnevnik.si