Finska državna televizija YLE, ki je predvajala omenjeni oddaji, pa mora v istih terminih objaviti sodbo z obrazložitvijo. Poleg tega morata Berglund in YLE plačati Janši 15.000 evrov odškodnine.
Sodišče je sicer na podlagi predloženih dokazov sklenilo, da je Magnus Berglund utemeljeno verjel, da je Patria podkupila Janeza Janšo kot takratnega predsednika slovenske vlade. Vendar bi moral to izreči v pogojniku. Finski novinar Berglund pa je v drugem delu oddaje Resnica o Patrii napovedal, da ne namerava umakniti svojih izjav, saj je med drugim prepričan, da finske svobode govora ne morejo omejevati v Sloveniji.
Sodba seveda še ni pravnomočna. Toda v primeru, da se bo to zgodilo, ali sploh obstaja možnost, da bi lahko tožnik, v tem primeru predsednik vlade Janez Janša, dosegel opravičilo finskega novinarja in njegove televizije? Zagovornica Janeza Janše Nina Zidar Klemenčič pojasnjuje, da ne bo nikakršnih težav z izvršitvijo pravnomočne sodbe na Finskem. "Treba bo uporabiti postopke, ki veljajo za izvrševanje sodnih odločb v drugih državah EU. Če se Berglund ne bo opravičil, bo na podlagi izvršbe na nedenarno terjatev sodišče izrekalo denarne kazni, dokler sodbe ne bo izvršil," pravi Zidar-Klemenčičeva. Sodišča v takih primerih postavijo rok za opravičilo. V kolikor se to ne zgodi, sodišče izreče denarno kazen in postavi nov rok za opravičilo. Postopek se ponavlja, dokler ne pride do opravičila. Klemenčičeva še dodaja, da obstajata dve možnosti za dosego opravičila Berglunda, in sicer, da sklep o izvršbi izda slovensko sodišče in postopek ponavlja, dokler skupen znesek izrečenih glob ne doseže 100.000 evrov. Nato skuša znesek izterjati po uradni dolžnosti. Finsko sodišče pa sklep o izvršbi izda na podlagi priznanja sodne odločbe slovenskega sodišča.
Z dejstvom, da bi lahko tožnik dosegel opravičilo finskega novinarja na Finskem, se strinja tudi odvetnik Andrej Kirm iz odvetniške pisarne Avbreht, Zajc in partnerji, ki je zastopala finskega novinarja in finsko nacionalno televizijo. "V primeru, da sodba v sedanji vsebini postane pravnomočna, bo moral tožnik pred finskim sodiščem zaprositi za razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe. Navedeno lahko zahteva bodisi po pravilih finskega pravnega reda ali pa neposredno na podlagi uredbe EU, ki ureja priznanje izvršljivosti odločb znotraj EU. Finsko sodišče bi takšno zahtevo vročilo YLE in Magnusu Berglundu, ki bi lahko nanjo podala ugovor," pravi Kirm. Če bi Finci priznali slovensko sodbo, bi imela enak učinek kot v Sloveniji. Lahko pa jo tudi mirno zavržejo, če bi ocenili, da je sodba slovenskega sodišča v nasprotju s temeljnimi načeli finskega pravnega reda. Za komentar njegovih navedb smo prosili tudi finskega novinarja Berglunda, vendar odgovora (še) nismo dobili.
