Vlado bodo sestavljali tehnokrati, vodil pa jo bo Mahmud Abas. Za globoko zamrznjen mirovni proces z Izraelom ta dogovor med Hamasom in Fatahom nima posebne vrednosti. Predstavlja zgolj blagodejen zadnji obliž na večletne spore med političnimi nasprotniki, ki so jih po parlamentarni zmagi Hamasa leta 2006 zakuhali Izrael, ZDA in Evropska unija.

Palestinci na volitve jeseni

Palestinski predsednik Abas, ki mu je mandat uradno potekel že januarja 2009, bo v skladu z doseženim sporazumom nekaj mesecev opravljal obe najpomembnejši politični funkciji v Palestini. Še lani sta Fatah in Hamas nove volitve načrtovala za letošnji maj, toda zaradi počasnega napredka pri pogovorih glede sestave in vodenja začasne vlade narodne enotnosti tega roka zdaj več ne bo mogoče ujeti. Zatikalo se je predvsem pri želji Abasa, da bi začasno vlado še naprej vodil premier Salam Fajad, ki ga je Abas na ta položaj imenoval leta 2007. Fajad je de facto vodil zgolj palestinsko vlado na Zahodnem bregu, medtem ko je Gazo upravljal tamkajšnji Hamasov premier Ismail Hanija. Vse realneje postaja, da se bodo prve predsedniške in parlamentarne volitve po letu 2006 v Gazi in na Zahodnem bregu odvile jeseni.

Katarski princ Al Thani: Enotnost Palestincev je njihova usoda

"Tako Fatah in Hamas si resnično želita zaceliti rane in zapreti poglavje delitev z uresničitvijo spravnih prizadevanj," je ob podpisu dogovora dejal Haled Mešal. Zadovoljstva ni skrival niti Mahmud Abas. Kot je dejal, bo uresničitev dogovora stekla v najkrajšem možnem času. Natančna časovnica potrditve nove vlade (o imenih ministrskih tehnokratov sta se Abas in Mešal pogovarjala včeraj) še sicer ni določena. Da bi vlada narodne enotnosti izpolnila svoje cilje med njimi je tudi začetek rekonstrukcije Gaze se je razmišljalo o imenovanju Fajada in Hanije za Abasova namestnika v novi ministrski ekipi.

"Palestinska enotnost ni več zgolj ena od alternativ. Preprosto je to njihova usoda. Arabska nacija podpira palestinska prizadevanja za enotnost," je ob podpisu sporazuma dejal katarski posrednik, princ Džaber Al Thani.

Sklenitev zadnjega spravnega koraka do novih volitev v Palestini je postala mogoča zaradi številnih spremenjenih regionalnih okoliščin. Po padcu egiptovskega diktatorja Hosnija Mubaraka je vladajoča vojaška hunta pristala na rahljanje zapore Gaze in zavzela nekoliko bolj uravnoteženo pozicijo do Palestincev. Ljudska vstaja v Siriji je Hamas tudi prisilila, da je v minulih mesecih precej po tihem začel opuščati svojo centralo v izgnanstvu. Kot mogoča nadomestna lokacija se omenjata tako Kairo kot katarska prestolnica Doha. Hamasov premier Hanija sicer zanika, da bi islamsko gibanje sedež političnega biroja hotelo preseliti v Katar.

Ob sicer različnih glasovih v Hamasu, kaj storiti v prihodnosti, je kljub temu postalo jasno, da morajo Palestinci sami svojo hišo ponovno spraviti v red. Lanski poskus palestinske uprave, da v Združenih narodih dosežejo polnopravno članstvo, se je (za zdaj) izjalovil. Tudi vnovični mirovni pogovori Abasa z Izraelom so spet hitro zašli v slepo ulico.