Planet, ki so ga poimenovali GJ 667Cc, je v orbiti okoli zvezde z imenom GJ 667C in se nahaja približno 22 svetlobnih let od Zemlje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je v imenu skupine strokovnjakov povedal Guillem Anglada-Escude iz znanstvenega inštituta Carnegie v Washingtonu, je ta planet najboljši kandidat, da bi na njegovem površju našli vodo v tekočem stanju. Leži namreč v območju, ker temperature niso ne prevroče ne premrzle, in je mogoče, da voda ostane v tekočem stanju na površini. Ali je na njem res voda, je za zdaj še neznanka.

Planet kroži okoli zvezde pritlikavke, ki je bistveno manjša od našega Sonca. Zvezdo obkroži v vsega 28 dnevih. Po mnenju raziskovalcev naj bi okoli zvezde krožil še najmanj en planet, ki zvezdo obkroži v 7,2 dneva. Možni so tudi dodatni eksoplaneti, še pravijo avtorji odkritja, ki so ga objavili v reviji The Astrophysical Journal Letters.

Novi sateliti in nosilne rakete za zagon sistema Galileo leta 2014

Evropska vesoljska agencija je danes v imenu Evropske komisije v Londonu podpisala tri dodatne pogodbe za satelite in nosilne rakete evropskega satelitskega navigacijskega sistema Galileo. S podpisom dodatnih pogodb je Galileo tako še korak bliže cilju, da evropskim državljanom leta 2014 zagotovi izboljšane storitve satelitske navigacije.

Prva pogodba, za osem satelitov v vrednosti 250 milijonov evrov, je bila podpisana z nemškim podjetjem OHB System AG. Druga, za možnost rezervacije do treh izstrelitev z nosilno raketo Ariane 5, je bila podpisana s francoskim podjetjem Arianespace.

Tretja pogodba v vrednosti 30 milijonov evrov je bila podpisana s francoskim podjetjem Astrium SAS. Naročilo pa zajema prilagoditev sedanje nosilne rakete Ariane 5, tako da bi v orbito naenkrat lahko ponesla štiri satelite programa Galileo. Izstrelitev satelitov Galileo trenutno poteka v parih z ruskimi raketami sojuz.

Danes naročenih osem satelitov bo dopolnilo sestav 18 satelitov, od katerih sta dva v orbiti od 21. oktobra 2011, s čimer bo skupno število do konca leta 2015 naraslo na 26. Kot so še sporočili iz Bruslja, bodo naslednja dva satelita Galileo v orbito izstrelili letos.

Kot je ob tej priložnosti povedal evropski komisar za industrijo in podjetništvo Antonio Tajani, današnji podpis pogodb za Galileo pomeni, da se program uresničuje v predvidenem časovnem in proračunskem okviru. "To pomeni, da bodo Evropejci leta 2014 že lahko izkoriščali izpopolnjeno satelitsko navigacijo, ki jo bo zagotavljal Galileo," je še izjavil Tajani.

Prvi ruski kozmonavt naj bi stopil na Luno leta 2020

Prvi ruski kozmonavt naj bi na Luno stopil leta 2020. Namen njegove misije bo pripraviti temelje za gradnjo postaje za posadko. Pred tem naj bi na Luni pristali dve vesoljski sondi, je danes v Moskvi napovedal direktor ruske vesoljske agencije Roskosmos Vladimir Popovkin.

Kot še poroča nemška tiskovna agencija dpa, je Popovkin tudi napovedal, da namerava Rusija na Mednarodni vesoljski postaji ponoviti poskus izolacije Mars500. V okviru tega poskusa je šest prostovoljcev med letoma 2010 in 2011 preživelo 520 dni v izolaciji v bližini Moskve. V modelu vesoljske ladje so simulirali polet na Mars.

"Z ameriško vesoljsko agencijo Nasa in evropsko vesoljsko agencijo Esa se pogajamo o tovrstnem poskusu okoli 350 kilometrov nad Zemljo," je še dejal Popovkin.